|
Za družbeno odgovornost podjetij / Na ponedeljkovi novinarski konferenci sta predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in izvršni sekretar Pavle Vrhovec govorila o premajhni družbeni odgovornosti podjetij, ki se med drugim kaže v odpuščanju delavcev. Najbolj kritična sta bila do uspešnih podjetij, ki odpuščajo delavce, da bi povečala dobičke.
Pojem družbena odgovornost podjetij je v Sloveniji slabo prisoten, medtem ko ima v najbolj razvitih državah Evropske unije bogato vsebino in dolgo tradicijo,” je Udeležence izjemno dobro obiskane konference (nanjo je prišlo več kot 20 novinarjev, televizijskih snemalcev in fotoreporterjev) je spomnil, da je Evropska komisija leta 2001 sprejela zeleno knjigo o družbeni odgovornosti podjetij, v kateri je podrobno obdelano, kakšno odgovornost imajo podjetja do zaposlenih, socialnega in naravnega okolja ter družbe nasploh. Gledano z vidika te knjige so v Sloveniji številna podjetja premalo družbeno in socialno odgovorna.
Tipična podjetja s premajhno družbeno odgovornostjo so tista, ki delavcev ne odpuščajo zaradi tega, ker bi bila pred stečajem, temveč zaradi tega, da bi povečala dobiček. ťTakšno početje v Svobodnih sindikatih obsojamo, ker je v nasprotju z družbeno odgovornostjo podjetij in kapitala,Ť je poudaril Semolič.
Po njegovem mnenju je pri nas premalo človekoljubja. Pri nas se v teh časih premalo ali nič ne govori o človekoljubju, dejansko pa morajo podjetja ob tem, da ustvarjajo dobiček, ravnati tudi človekoljubno. Podjetniki se morajo zavedati, da nimajo opravka samo s trgom, temveč tudi z ljudmi. To še posebej velja za številne naše podjetnike, ki so obogateli čez noč in postali lastniki podjetij, ki so jih ustvarjali delavci. Podjetniki bi morali po Semoličevih besedah pokazati zlasti več spoštovanja do delavcev. Odpravnine za odpuščene ne morejo biti in niso vrhunec človekoljubja, čeprav je res, da odpuščeni delavci marsikdaj še odpravnine ne dobijo po zakonu.
ťSvobodni sindikati pozivamo lastnike oziroma menedžerje, naj pri reševanju podjetij ne razmišljajo izključno o odpuščanju delavcev,Ť je še dejal Semolič. “Raje naj razmislijo o novih proizvodnih programih in o preusposabljanju delavcev zanje.” Po njegovih besedah podjetja ne smejo skrbeti samo za dobiček, temveč tudi za ljudi in za okolje. Ob tem je Semolič opozoril, da je večjo storilnost mogoče doseči samo z večjo socialno odgovornostjo podjetij. Za socialne razmere v družbi ne morejo biti odgovorni samo država in sindikati, temveč tudi podjetja.
V Sloveniji je sicer precej podjetij, ki se obnašajo socialno odgovorno, vendar število socialno neodgovornih podjetij v zadnjem času narašča, še zlasti po ukinitvi Tobačne tovarne v Ljubljani. Ta trend je vreden vsega obsojanja. Moralno zavržno je, če v razmerah, ko primanjkuje delovnih mest, lastniki zaprejo podjetje, ki ustvarja dobiček.
Kot je dejal Semolič, morajo uprave podjetij v Franciji poročati o svoji družbeni odgovornosti. V poročilu morajo natančno navesti, koliko delavcev je zaposlenih za določen in koliko za nedoločen čas, koliko delavcev je bilo odpuščenih, kako skrbijo za varnost in zdravje pri delu, kako imajo urejeno vseživljenjsko učenje in podobno. V Franciji vedo, da večja družbena odgovornost podjetij krepi njihov ugled v družbi, to pa pomembno vpliva tudi na njihovo poslovno uspešnost, kar prinaša višji dobiček.
Pri nas pa nekateri delodajalci še vedno napačno mislijo, da lahko večji dobiček ustvarijo z zaposlovanjem za določen čas, kar povzroča med delavci negotovost, ter s siljenjem delavcev v samozaposlitev. Tako delodajalcem zanje ni treba plačevati prispevkov.
ťDelodajalci, ki mislijo samo na denar, prej kot na delavce pa na stroje, si zaslužijo našo kritiko,Ť je poudaril Semolič. Po njegovih besedah morajo zato sindikati terjati od podjetij družbeno odgovornost. To odgovornost morajo terjati tudi od multinacionalnih podjetij, ki se zlasti v Aziji in na Kitajskem obnašajo sila družbeno neodgovorno. Po informacijah kitajskih sindikalistov ravnajo bogate multinacionalne družbe iz Evrope in Amerike na Kitajskem praviloma bolj družbeno neodgovorno kot domači delodajalci. V vseh državah morajo sindikati zahtevati spoštovanje standardov in pravic, ki delavcem pripadajo po določilih Mednarodne organizacije dela.
Izvršni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec je poudaril, da družbene odgovornosti podjetij ne smemo meriti samo po sponzorskih prispevkih za kulturo in šport, temveč po celovitem odnosu do zaposlenih, lastnikov, okolja in še nekaterih dejavnikih. Družbena odgovornost podjetjem narekuje, da spoštujejo dokumente Mednarodne organizacije dela. Prizadevanja za družbeno odgovornost podjetij ne more biti samo naloga sindikatov, temveč tudi potrošnikov, civilne družbe in številnih drugih dejavnikov. Za večjo družbeno odgovornost podjetij se bodo morali zavzemati tudi na Kitajskem, kjer številna podjetja ne spoštujejo konvencije Mednarodne organizacije dela, temveč z nizkimi plačami in družbeno premalo odgovornim ravnanjem nelojalno konkurirajo delavkam in delavcem v Evropi. Po besedah Vrhovca bi proizvode, ki so rezultat dela otrok ali neodgovornega odnosa podjetij do družb, potrošniki morali začeti odklanjati.
Tomaž Kšela
Pojem družbena odgovornost podjetij je v Sloveniji slabo prisoten, medtem ko ima v najbolj razvitih državah Evropske unije bogato vsebino in dolgo tradicijo,” je Udeležence izjemno dobro obiskane konference (nanjo je prišlo več kot 20 novinarjev, televizijskih snemalcev in fotoreporterjev) je spomnil, da je Evropska komisija leta 2001 sprejela zeleno knjigo o družbeni odgovornosti podjetij, v kateri je podrobno obdelano, kakšno odgovornost imajo podjetja do zaposlenih, socialnega in naravnega okolja ter družbe nasploh. Gledano z vidika te knjige so v Sloveniji številna podjetja premalo družbeno in socialno odgovorna.
Tipična podjetja s premajhno družbeno odgovornostjo so tista, ki delavcev ne odpuščajo zaradi tega, ker bi bila pred stečajem, temveč zaradi tega, da bi povečala dobiček. ťTakšno početje v Svobodnih sindikatih obsojamo, ker je v nasprotju z družbeno odgovornostjo podjetij in kapitala,Ť je poudaril Semolič.
Po njegovem mnenju je pri nas premalo človekoljubja. Pri nas se v teh časih premalo ali nič ne govori o človekoljubju, dejansko pa morajo podjetja ob tem, da ustvarjajo dobiček, ravnati tudi človekoljubno. Podjetniki se morajo zavedati, da nimajo opravka samo s trgom, temveč tudi z ljudmi. To še posebej velja za številne naše podjetnike, ki so obogateli čez noč in postali lastniki podjetij, ki so jih ustvarjali delavci. Podjetniki bi morali po Semoličevih besedah pokazati zlasti več spoštovanja do delavcev. Odpravnine za odpuščene ne morejo biti in niso vrhunec človekoljubja, čeprav je res, da odpuščeni delavci marsikdaj še odpravnine ne dobijo po zakonu.
ťSvobodni sindikati pozivamo lastnike oziroma menedžerje, naj pri reševanju podjetij ne razmišljajo izključno o odpuščanju delavcev,Ť je še dejal Semolič. “Raje naj razmislijo o novih proizvodnih programih in o preusposabljanju delavcev zanje.” Po njegovih besedah podjetja ne smejo skrbeti samo za dobiček, temveč tudi za ljudi in za okolje. Ob tem je Semolič opozoril, da je večjo storilnost mogoče doseči samo z večjo socialno odgovornostjo podjetij. Za socialne razmere v družbi ne morejo biti odgovorni samo država in sindikati, temveč tudi podjetja.
V Sloveniji je sicer precej podjetij, ki se obnašajo socialno odgovorno, vendar število socialno neodgovornih podjetij v zadnjem času narašča, še zlasti po ukinitvi Tobačne tovarne v Ljubljani. Ta trend je vreden vsega obsojanja. Moralno zavržno je, če v razmerah, ko primanjkuje delovnih mest, lastniki zaprejo podjetje, ki ustvarja dobiček.
Kot je dejal Semolič, morajo uprave podjetij v Franciji poročati o svoji družbeni odgovornosti. V poročilu morajo natančno navesti, koliko delavcev je zaposlenih za določen in koliko za nedoločen čas, koliko delavcev je bilo odpuščenih, kako skrbijo za varnost in zdravje pri delu, kako imajo urejeno vseživljenjsko učenje in podobno. V Franciji vedo, da večja družbena odgovornost podjetij krepi njihov ugled v družbi, to pa pomembno vpliva tudi na njihovo poslovno uspešnost, kar prinaša višji dobiček.
Pri nas pa nekateri delodajalci še vedno napačno mislijo, da lahko večji dobiček ustvarijo z zaposlovanjem za določen čas, kar povzroča med delavci negotovost, ter s siljenjem delavcev v samozaposlitev. Tako delodajalcem zanje ni treba plačevati prispevkov.
ťDelodajalci, ki mislijo samo na denar, prej kot na delavce pa na stroje, si zaslužijo našo kritiko,Ť je poudaril Semolič. Po njegovih besedah morajo zato sindikati terjati od podjetij družbeno odgovornost. To odgovornost morajo terjati tudi od multinacionalnih podjetij, ki se zlasti v Aziji in na Kitajskem obnašajo sila družbeno neodgovorno. Po informacijah kitajskih sindikalistov ravnajo bogate multinacionalne družbe iz Evrope in Amerike na Kitajskem praviloma bolj družbeno neodgovorno kot domači delodajalci. V vseh državah morajo sindikati zahtevati spoštovanje standardov in pravic, ki delavcem pripadajo po določilih Mednarodne organizacije dela.
Izvršni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec je poudaril, da družbene odgovornosti podjetij ne smemo meriti samo po sponzorskih prispevkih za kulturo in šport, temveč po celovitem odnosu do zaposlenih, lastnikov, okolja in še nekaterih dejavnikih. Družbena odgovornost podjetjem narekuje, da spoštujejo dokumente Mednarodne organizacije dela. Prizadevanja za družbeno odgovornost podjetij ne more biti samo naloga sindikatov, temveč tudi potrošnikov, civilne družbe in številnih drugih dejavnikov. Za večjo družbeno odgovornost podjetij se bodo morali zavzemati tudi na Kitajskem, kjer številna podjetja ne spoštujejo konvencije Mednarodne organizacije dela, temveč z nizkimi plačami in družbeno premalo odgovornim ravnanjem nelojalno konkurirajo delavkam in delavcem v Evropi. Po besedah Vrhovca bi proizvode, ki so rezultat dela otrok ali neodgovornega odnosa podjetij do družb, potrošniki morali začeti odklanjati.
Tomaž Kšela
(c) Zveza svobodnih sindikatov Slovenije / Pravno obvestilo / Avtorji
