Gregor Miklič, izvršni sekretar ZSSS za pravno področje, je uvodoma predstavil pravno ureditev tega »nekako zapostavljenega področja«. Kot je povedal, smo to dejavnost prvič pravno začeli urejati že leta 1998 z novelo zakona o zaposlovanju, delo agencij pa se je bistveno razmahnilo leta 2003 z novelo zakona o delovnih razmerjih in z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti iz lanskega leta.

»Temeljna ideja je bila, da se delodajalcem, ko ti zaznajo potrebo po povečanju zaposlovanja, omogoči pridobivanje delavcev,« je poudaril Miklič, delavci pa bi morali biti v agencijah po nacionalni in mednarodni zakonodaji zaposleni za nedoločen čas. Kot je povedal Miklič »agencije pretežno poiščejo prosto delovno mesto, poiščejo delodajalca s potrebo, poiščejo brezposelno osebo in jo pošljejo delodajalcu«. To pa je v nasprotju z bistvom opravljanja te dejavnosti.

Deloma so za to krivi naročniki oziroma uporabniki, torej delodajalci, ki iščejo tak kader, saj delajo po sistemu zaposlovanja za določen čas, čeprav so njihove potrebe trajne. Na ta način imajo v bilancah nižje stroške dela, seveda se temu ustrezno povečajo stroški storitev. A kot kaže menedžment in lastnike to ne moti. »Zakon o delovnih razmerjih določa, da morajo delavci prek agencij dobiti za enako delo enako plačilo kot drugi delavci pri delodajalcu. Ocenjujemo, da ti delavci dobivajo nižje plače kot bi jih morali, tudi zato, ker običajno opravljajo zahtevnejša dela, kot so določena v pogodbah o zaposlitvah oziroma napotitvah.«

»Sumimo, da agencije celo od delavcev jemljejo provizije za svoje delo,« je povedal Miklič. Ljudje, ki delajo prek agencij, so slabše zaščiteni tudi na področju zdravja in varnosti pri delu, saj so vse prevečkrat prepuščeni sami sebi. »Naslednja težava je, da ti delavci ne spadajo v nobeno dejavnost, saj niso delavci družb, v katerih delajo. Tudi zato smo v sindikatih za te ljudi naredili relativno malo. Temu botruje tudi dejstvo, da agencije delavcem ne priporočajo sindikalnega združevanja - tega je vedno več tudi med ostalimi delodajalci. V prihodnosti bomo tem delavcem skušali nuditi bistveno večjo pomoč, ustanovili smo tudi sindikat, v katerega se lahko včlanjujejo ljudje, ki nimajo panožnega sindikata. Skupaj z inšpekcijo za delo bomo letos temeljito raziskali delovanje agencij. Želimo priti do konkretnih podatkov in oceniti kršitve,« je napovedal izvršni sekretar ZSSS. »V noveli zakona o delovnih razmerjih bo kršitev s tega področja uvrščena med najtežje, doslej pa je bila med najlažjimi,« je Miklič napovedal tudi večjo odločnost države nasproti agencijam, ki kršijo pravila.

»Pri teh delavcih je fleksibilnost pripeljana do skrajnih meja, lahko govorimo celo o lizingu ljudi,« je svoj nastop začel predsednik ZSSS Dušan Semolič. Pri teh delavcih je največ negotovosti, ustrahovanja in diskriminacije. »Nimajo dodatkov, ki sicer pripadajo delavcem, v mnogih primerih delajo tudi do 300 ur na mesec, nimajo možnosti usposabljanja in učenja, njihova mobilnost je nizka, delodajalci pa na njih prepogosto gledajo kot na blago,« je povedal Semolič. »Inšpekcijski nadzor je preveč površen, po naših grobih ocenah, saj podatkov za to področje nihče ne zbira, pa pri nas tako dela med deset in dvajset tisoč ljudi,« je opozoril Semolič in izpostavil, da agencije izigravajo kolektivne pogodbe, delavce pa dodatno izkoriščajo.

»Odgovornost države je, da z zaostrenim nadzorom in korekcijo nekaterih pravnih norm zaščitimo te delavke in delavce,« je povedal predsednik Zveze in dodal: »Tu čaka tudi sindikate izjemno težko delo, saj je te prestrašene ljudi praviloma težko organizirati. Vemo, da je bitka za njihove pravice naša bitka, saj gre za socialni damping.« Ob koncu je poudaril, da je vse več tistih, ki na račun delavcev kujejo dobičke, k socialni državi pa ne prispevajo dovolj. Z izpostavljenem tega in podobnih problemov želimo »obraniti življenjski standard in socialno podobo« naše družbe.

Kjer je dim, je tudi ogenj

Le nekaj ur za novinarsko konferenco, na kateri je ZSSS opozorila na problematično delo agencij se je prek ministrstva za delo odzval Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Sporočili so, da so v zadnjem času dobili več prijav zoper agencije, predvsem glede plač, delovnega časa, odmorov in počitkov, varnosti in zdravja pri delu in zaposlovanja tujcev. Zato so že sprožili obsežen nadzor agencij.

Posnetek novinarske konference si lahko ogledate prek te povezave.