Sindikati moramo aktivneje premikati meje izobraževanja. Na podlagi sodelovanja s pristojnimi javnimi institucijami, delodajalci in ponudniki formalnega ter neformalnega izobraževanja moramo odpirati zanimive možnosti za učenje tako za člane sindikatov kot tudi za vse zaposlene.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije krepimo promocijo izobraževanja in si prizadevamo za dvig ravni zavesti o pomembnosti vseživljenjskega učenja. Eden izmed ciljev aktivnega vključevanja sindikatov na področju dodatnega izobraževanja in usposabljanja za zaposlene v podjetjih in organizacijah je motivacija zaposlenih. Poudarek mora biti na pozitivni korelaciji med višino izobrazbe z višino plače, med dodatnim strokovnim usposabljanjem in povečanjem možnosti za nadaljnje formalno izobraževanje, večjimi možnostmi na trgu dela, večjim osebnim zadovoljstvom, samopodobo, dviga kakovosti življenja itd. Nenazadnje moramo sporočati delodajalcem pozitivne učinke, ki izhajajo iz zagotavljanja dodatnega izobraževanja in usposabljanja za zaposlene, saj si lahko podjetje na ta način poveča učinkovitost in konkurenčnost na trgu.

Formalno izobraževanje omogoča pridobitev javno veljavne izobrazbe, poklicno kvalifikacijo ali javno veljavno listino, neformalno izobraževanje pa je namenjeno pridobivanju, obnavljanju, razširjanju, posodabljanju in poglabljanju znanja, vendar se ne dokazuje z javno veljavno listino. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ozavešča člane sindikatov o možnostih izobraževanja na obeh nivojih, vendar je večji poudarek na področju neformalnega učenja. Neformalno in priložnostno učenje ima namreč v današnjih časih ključno vlogo pri izboljšanju možnosti zaposlitve oz. ohranitve zaposlitve delavcev. Prav zaradi tega si prizadevamo, da bodo v prihodnje sindikalni zaupniki med drugim usposobljeni svetovati vodstvom podjetij, kje so možnosti dodatnega usposabljanja za posamezne delavce. Dodatna usposabljanja so izrednega pomena predvsem za delavce z najnižjo doseženo ravnijo formalne izobrazbe. V praksi se je izkazalo, da je prav ta najranljivejša skupina pogosto načrtno izključena iz programov dodatnega usposabljanja in izobraževanja.

Prizadevamo si vplivati na programe aktivne politike zaposlovanja, da bodo šli v smeri večjega vključevanja izobraževanja in usposabljanja brezposelnih in zaposlenih. Konkretno si prizadevamo, da v primeru napotitve delavca na izobraževanje, če je to v nekem daljšem obdobju, ga na delovnem mestu nadomesti prej brezposelna oseba.

Sindikati moramo aktivneje sodelovati pri vključevanju vrednotenja ter priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja v okviru industrijskih odnosov in socialnega dialoga. Glavne smernice vključujejo neposredno podporo področju neformalnega in priložnostnega učenja (NPU), spodbujanje in vključevanje v sistem priznavanja NPU in aktivno vključevanje področja NPU v okviru procesa kolektivnih pogajanj.

Zavzemamo se, da se v okviru kolektivnih pogodb delavcem omogoči dodatne dneve v letu, ki bi jih lahko izkoristili izključno za dodatno usposabljanje in izobraževanje, istočasno pa se mora delodajalce spodbujati, da to omogočijo.

Sindikati si moramo prizadevati za dvig izobraženosti vseh zaposlenih. Kot osnovna izobrazba mora postati srednja šola, država pa mora zagotoviti financiranje za pridobitev te izobrazbe tudi za starejše, ne le za šolajočo mladino.

Predlagamo vključevanje sindikalnih vsebin v izobraževalnih institucijah. Prizadevamo si, da bi bile osnove o delovanju in pomenu sindikatov vključene v učne načrte na vseh nivojih formalnega izobraževanja. Trenutno mladim v času šolanja ni omogočena seznanitev z vsebinami o organiziranju delavcev in delovanjem sindikatov, kar je nedopustno.

Sodelujemo pri razvrščanju poklicev v nacionalno ogrodje kvalifikacij (NOK). Naš cilj je umestiti NOK v socialni sporazum ter preko njega v panožne kolektivne pogodbe kot osnovo za razvrščanje in vrednotenje.

Odločno nasprotujemo neutemeljeni oz. škodljivi deregulaciji poklicev, ki omogoča socialni dumping.

Zahtevamo vzpostavitev kakovostnega sistema prakse dijakov in študentov v okviru študija ter kakovostnega in plačanega sistema pripravništva mladih po pridobitvi ustrezne izobrazbe.

Kako izobraževanje izgleda v praksi?

Septembra 2013 je predsedstvo ZSSS sprejelo sistem izobraževanja v ZSSS. Takole smo sklenili in tega se držimo;

Osnovno vodilo sistema izobraževanja v ZSSS sta dostopnost in preglednost, zato je velik poudarek na javnem objavljanju in kontinuiranem obveščanju sindikalistov v organizaciji in po terenu. Dostopnosti ne spodbujamo le na ravni informiranja, ampak tudi na ravni teritorialne dostopnosti, kar pomeni, da seminarje organiziramo v prostorih naših območnih organizacij ter tudi v Domu sindikatov. Temelj izobraževanja v ZSSS se usmerja na sindikalno izobraževanje. To izobraževanje zajema funkcionalno izobraževanje (ki se nanaša na usposabljanje članov v poslovanju in delovanju znotraj sindikalni struktur) in predmetno izobraževanje (ki obravnava splošne teme, kot so ekonomija in pravo, ter jih aplicira na vprašanja sindikatov, kot so pravična globalizacija ali analiza poslovanja podjetij). Skozi takšno sistemsko usposabljanje gradimo bazo usposobljenih sindikalnih zaupnikov in ostalih sindikalnih akterjev, ki se jim stalno viša nivo znanja, kar je pogoj za uspešno delo in promocijo sindikata. Takšno izobraževanje se izvaja redno in skozi celo leto.

V okviru sistemskega izobraževanja smo oblikovali 6 vsebinskih sklopov izobraževanja:

1) Sindikalno vodenje;

2) Organiziranje delavcev;

3) Pravo;

4) Ekonomija;

5) Sociala;

6) Varnost in zdravje pri delu.

Sistem izobraževanja v ZSSS, ki namenjen sindikalistom, bo temelji na treh stopnjah sindikalne akademije (mala, srednja in višja).

Vsak udeleženec na svojem prvem seminarju prejme sindikalni indeks ali »SINDEKS ZSSS«. V knjižici so vpisane vse stopnje in vsi pripadajoči seminarji (Vse udeležence seminarjev prosimo, da beležnico sindikalnega znanja – SINDEKS, v kolikor jo že imajo, vedno prinesejo s seboj na seminar.).

Vsak seminar je ovrednoten s kreditnimi točkami. Možnost napredovanja oz. udeležbe na seminarju višje stopnje je mogoča na podlagi doseganja določenega števila kreditnih točk iz male sindikalne akademije oz. srednje sindikalne akademije.

V okviru službe za izobraževanje v ZSSS se vodi evidenca za posameznega člana, sindikalista, obenem pa se udeležba posameznika beleži tudi v sistemu evidence članstva ZSSS.

Dejanske stroške izobraževanj in usposabljanj (sistemski pristop) krijejo prijavitelji udeležencev seminarjev v obliki kotizacije.

Vsako leto se v decembru izdela in objavi koledar izobraževanj in usposabljanj za leto dni vnaprej. Koledar je dosegljiv na spletni strani ZSSS, v Delavski enotnosti in v e-novicah ZSSS.