Varstvo plače

Dolgotrajnost postopkov pred delovnimi sodišči, morebitni stečaji ali prisilne poravnave delodajalcev tekom trajanja sodnega postopka velikokrat privedejo do situacije, ko delavcem po koncu sodnega postopka ostane zgolj pravnomočna sodba, brez dejanske možnosti realizacije te sodbe ali pa je poplačilo po pravnomočni sodni odločbi minimalno. Zato se zavzemamo, da plačilna lista pridobi naravo verodostojne listine, na podlagi katere je mogoče vložiti izvršilno sredstvo. S tem bi skrajšali časovno trajanje postopka pred pristojnimi sodišči, zmanjšalo bi se število kršitev zaradi neizplačanih oziroma premalo izplačanih plač, manjša bi bila obremenjenost delovnih sodišč, manjši pritisk bi bil pritisk na delavke in delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in povečala bi se možnost, da zaposleni dejansko pridobijo poplačilo neporavnanih obveznosti.

Prekarne oblike dela/zaposlitve za določen čas

Velik problem slovenskega trga dela predstavlja naraščanje prekarnih oblik dela in zaposlovanja za določen čas. Delodajalci obliko zaposlovanja za določen čas po pogodbi o zaposlitvi, ki bi naj predstavljala izjemo, nemalokrat zlorabljajo, saj sklepajo tovrstne pogodbe o zaposlitvi tudi v primerih, ko za to ne obstaja dejanski razlog. Tako je treba sprejeti ukrepe (zakonske in druge) za stimuliranje zaposlovanja za nedoločen čas in za omejevanje zaposlovanja za določen čas ter drugih prekarnih oblik dela. Treba je tudi oblikovati in sprejeti ukrepe, s pomočjo katerih bi v večji meri regulirali pravice in obveznosti delavk ter delavcev, ki opravljajo delo v omenjenih oblikah.

V ta namen se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za:

• • spremembo ugotavljanja pogojev zakonitosti zaposlitve za določen čas, pri čemer je v večji meri treba upoštevati čas opravljanja dela pri delodajalcu. Pri tem ne sme biti pomembno, ali gre za isto delovno mesto oziroma za isto vrsto dela ali ne, kakor tudi ne, ali gre za neposredno zaposlitev pri posameznem delodajalcu (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) ali pa gre za posredno opravljanje dela (npr. prek agencije za posredovanje dela),
  • zvišanje prispevka za zaposlovanje za zaposlene za določen čas,
  • preprečevanje prekarnih oblik dela na način, da se sorazmerno povečuje višina prispevkov glede na tveganost zaposlitve ter za dodelitev odpravnine delavki ali delavcu, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas,
  • večjo regulacijo prekarnih oblik dela, zlasti za določitev pravic delavcev, ki opravljajo delo v omenjenih oblikah in jasno določitev pogojev, kdaj je delo mogoče opravljati v kakšni drugi obliki, kot je redno delovno razmerje,
  • nediskriminatorno obravnavo delavcev, ki opravljajo delo v prekarnih oblikah dela, za določen čas, agencijskih delavcev ter delavcev, ki opravljajo delo v okviru t. i. »lažne samozaposlitve«.

Samozaposlitve

Število samozaposlenih oseb, njihov položaj, dejstvo, da se »samozaposlitev« vse bolj pojavlja kot prikrita oblika delovnega razmerja (»lažna samozaposlitev«) zahteva spremembe na tem področju.

Zato zahtevamo sprejetje ustreznih ukrepov, ki bi tovrstne anomalije samozaposlovanja odpravile. Ukrepi morajo jasno in nedvoumno določiti, kdaj je institut samozaposlovanja zlorabljen in kdaj bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje. Zavzemamo se za večjo in učinkovitejšo regulacijo statusa samozaposlitve, za boljšo usposabljanje  in pripravo brezposelnih oseb na status samozaposlene osebe, za oblikovanje ustreznega podpornega okolja ter za večjo socialno varnost samozaposlenih oseb. Tako se zavzemamo za spremembo zakonodaje, v okviru katere bodo samozaposlene osebe pod določenimi pogoji upravičene tudi do prejemanja denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči.

Delo prek agencij za posredovanje delavcev – agencijsko delo

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se zavzemamo, da se obseg agencijskega dela pri posameznem delodajalcu zmanjša z uvedbo zgornje meje (števila/kvote) agencijskih delavcev pri posameznem delodajalcu. Prav tako se zavzemamo za zaostritev pogojev za ustanavljanje in delo agencij za zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku, za poostritev nadzora nad njihovim delovanjem ter za ostrejše sankcije v primeru kršenja zakonskih in podzakonskih predpisov.

Delujemo v smeri, da se tripartitni sistem agencijskega dela (delodajalec – delavec – uporabnik) razširi tudi s sodelovanjem Zavoda RS za zaposlovanje ali drugega državnega organa. Tako bi pridobili pregled nad zagotavljanjem dela delavcev drugemu uporabniku, zmanjšale bi možnost zlorab, vsekakor pa bi bil nadzor nad uporabo tovrstnega opravljanja dela večji. Pomembno je namreč okrepiti javni nadzor nad agencijskim delom.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se zavzemamo za oblikovanje in sprejem sistema, v okviru katerega bi agencije za posredovanje dela morale imeti določeno število delavk in delavcev zaposlenih za nedoločen čas. Sprejetje takšnega sistema bi pripomoglo k manjšemu izkoriščanju agencijskih delavk in delavcev ter k spremembi statusa agencije za posredovanje dela.

Specifičnost položaja agencijskih delavcev v delovnem razmerju zahteva tudi posebno obravnavo teh delavk in delavcev, zlasti z vidika pravic in obveznosti, ki niso neposredno povezane z delodajalcem-uporabnikom. Zato se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za sprejem kolektivne pogodbe, ki bi urejala specifičnost položaja agencijskih delavk ter delavcev, in sicer tako v delovnem razmerju kot tudi na trgu dela.

Delovni čas

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljamo, da se z družbenim razvojem, razmahom informacijske digitalne tehnologije, spremenjenim načinom opravljanja dela ter novimi oblikami dela vedno pogosteje prepletata tako zasebni kot delovni čas. Meja med njima je vedno tanjša, pri tem pa delovni čas vedno pogosteje posega v čas, namenjen zasebnosti in družinskemu življenju.

Poseben problem predstavlja razporeditev delovnega časa, medtem ko so kršitve na omenjenem področju izredno težko dokazljive. Zato se zavzemamo, da bi delovni čas urejali v okviru dialoga med sindikati in delodajalcem, ne pa z enostranskimi delodajalčevimi akti. Pri preprečevanju zlorab izvajanja delovnega časa je treba dati večji poudarek vključitvi inšpektorata za delo ter kolektivnim delovnim sporom. Za učinkovito preprečevanje zlorab razporejanja delovnega časa usposabljamo tudi sindikalne zaupnike in zaupnice pri delodajalcih.

Zaradi podaljševanja delovnega časa in intenzivnosti dela prihaja tako do izčrpanosti in izgorelosti na delovnem mestu kot tudi do psihofizičnih zlomov, kar vse povzroča dolgotrajno bolniško odsotnost in celo izgubo delovne zmožnosti. Zato je nujno vzpostaviti mehanizme, ki spodbujajo učinkovito organizacijo delovnega časa na delovnem mestu, in sicer tudi s prilagajanjem delovnih mest v kombinaciji z intenzivnim vlaganjem v znanje zaposlenih, še posebej pri nižje kvalificiranih delavkah in delavcih.

Stalno vlaganje v znanje zaposlenih mora biti integralen proces oblikovanja poslovne odličnosti. Zato se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za intenzivno vlaganje v izobraževanja zaposlenih, še posebej nižje kvalificiranih in starejših, ter za prilagoditev organizacije dela, saj to v končni točki pomeni večjo avtonomijo dela zaposlenih in višjo dodano vrednost na zaposlenega v podjetju.

Specifičen problem predstavlja višek delovnih ur, ki je največkrat posledica začasne prerazporeditve delovnega časa. Velik problem predstavlja zlasti dejanska nezmožnost koriščenja viška delovnih ur v tekočem koledarskem letu (tj. v letu, v katerem je bil tovrsten višek ustvarjen), kar pa vpliva na kakovost delavčevega življenja, na njegovo delovno intenzivnosti ter na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zato zahtevamo dosledno spoštovanje ureditve delovnega časa, predvideno z zakonom in kolektivnimi pogodbami, ob hkratnem sprejetju ukrepov, ki zaposlenim omogočajo najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem je bil višek ur ustvarjen, koriščenje omenjenega viška.

Vedno večje poseganje delovnega časa v zasebnost delavca, neustrezen način razporejanja delovnega časa, izredno veliko število opravljenih delovnih ur nad polnim delovnim časom ter vse večji psihični pritisk delodajalcev na zaposlene se odražajo tudi v obremenjenosti delavk in delavcev. Ta obremenjenost na delovnem mestu pa vse pogosteje prehaja v delavčevo izgorelost. Zato se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za jasno ločnico med zasebnim in delovnim časom, za dosledno upoštevanje določb glede počitkov in odmorov med delovnim časom in delovnimi dnevi ter za to, da delodajalci sprejmejo ukrepe, ki bodo preprečevali izgorevanje delavk in delavcev. Večja obremenjenost delavcev in izgorevanje na delovnem mestu namreč vodita do povečanih možnosti poškodb pri delu, kar pa je z vidika zdravja in varstva pri delu nedopustno.

Zaposlovanje/socialno investiranje

V okviru socialnega investiranja (poskusa usklajevanja ekonomskih in socialnih ciljev) se zavzemamo za oblikovanje in sprejetje ukrepov, ki posameznikom in posameznicam, družinam oziroma skupinam ponujajo možnost učinkovitega prilagajanja na različne življenjske situacije in nove oblike tveganj (spreminjanje kariernih vzorcev, staranje prebivalstva, podnebne spremembe). S tem socialna politika ne bo več dojeta zgolj kot socialna zaščita, temveč tudi kot produktivni družbeni element.

Zavzemamo se za uvedbo nacionalne sheme pripravništva za mlade v kombinaciji z rotacijo na delovnem mestu in mentorsko shemo, ki bo na enem koncu ponujala mladim vstop na trg dela, na drugem pa zaposlenim možnost poklicnega napredovanja prek dodatnega izobraževanja. Sistem bi lahko vsebinsko izvajali v okviru skupne fundacije socialnih partnerjev za izobraževanje.

V okviru zaposlovanja mladih predlagamo uvedbo bonus/malus sistema za zaposlovanje mlajših od 26 let in starejših od 50 let. Vzporedno s tem sistemom je treba razviti še podporni sistem subvencioniranja tovrstnih zaposlitev, in sicer s pomočjo davčnih olajšav in subvencioniranja socialnih prispevkov za določen čas ter upoštevanje zaposlitve (števila) mlajših in starejših delavcev za nedoločen čas pri odmeri davka na dohodke delodajalcev (pravnih in fizičnih oseb).

V okviru povečevanja vlaganj v izobraževanje se zavzemamo za ustanovitev posebnega sklada za izobraževanje, ki bi ga socialni partnejri upravljali na bipartitni ravni. Namen sklada bi bil zagotoviti učinkovito porabo sicer neporabljenih sredstev iz razpisov in projektov, namenjenih izobraževanju in usposabljanju odraslih, s tem pa bi povečali koncentracija sredstev, namenjenih usposabljanju in izobraževanju odraslih. Namen sklada bi bila tudi odprava administrativnih ovir, s katerimi se srečujejo prijavitelji kot tudi nudenje pomoči pri izpolnjevanju prijav.

Realizirati je treba sklad prehodnih najemnih stanovanj. Mladi bi glede na število otrok in finančno stanje prehajali iz enosobnih v večsobna stanovanja, pri tem pa bi fond vedno znova obnavljali. Nujno povečanje obsega najemnega stanovanjskega sklada je treba stimulirati tudi z davkom na nepremičnine in progresivnim davkom na stanovanja, ki so v zadnjih 36 mesecih prazna več kot 24 mesecev .

Zavzemamo se za pospešitev javnih vlaganj v dolgotrajno oskrbo, in sicer tako, da bo to širša socialna investicija, ki zagotavlja tako kakovostno storitev kot tudi obilo novih delovnih mest.

Za zagon programov socialnega podjetništva na lokalni, regionalni in nacionalni ravni se zavzemamo za zagotovitev ustreznih sistemskih finančnih sredstev, zlasti iz strukturnih virov socialnega podjetništva (»EC Social Business Iniciative«).

Zavzemamo se za pospešitev vlaganj v nacionalne projekte z močno sektorsko komponento trajnostnega razvoja. Zlasti je treba razviti sistem vlaganj v t. i. »zeleno ekonomijo«, pri pa je na področju prehoda v zeleno ekonomijo treba vzporedno oblikovati posebne programe aktivne politike zaposlovanja (APZ) za izobraževanje, svetovanje ter preusposabljanje. Zavzemamo se za pospešeno vlaganje v lesarstvo oziroma gozdarstvo in v močno prehransko samooskrbo. Tovrstna vlaganja imajo multiplikativne učinke tako v smislu zaposljivosti kot pri trajnostnem policentričnem razvoju. Ker pa je njihov razvoj odvisen tudi od davčnega sistema, se bomo zavzemali tudi za sprejem takšne davčne politike, ki bo tovrstna vlaganja in investicije spodbujala.

Za mala in srednja podjetja predlagamo uvedbo posebnega programa »zelenih vavčerjev«, tj. subvencij, ki bodo na voljo za prehod v uporabo zelenih tehnologij oziroma obnovljivih virov energije.

Zavzemamo se za promocijo in veljavo projekta »Družini prijazno podjetje«, zlasti v smeri večjega spodbujanja usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v podjetjih, in sicer ob sodelovanju socialnih partnerjev.