Tina Skubic

… ima petindvajset let izkušenj dela v trgovini, ki ga nadgrajuje še s sindikalnim delom v okviru Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Je vodja hipermarketa Šmartinka v Ljubljani, odgovorna za okoli 150 rednih in občasno zaposlenih, leta 2015 pa so jo zaposleni predlagali za naj šefa.

Dosedanja sindikalna pot oziroma sindikalno delo:

Moja sindikalna pot se je začela letos (leta 2020, op. ur), in sicer na pobudo gospe Vesne (Stojanovič, predsednica SDTS Mercatorja in predsednica krovnega SDTS). Ona je res sindikalistka s srcem in dušo in njena načelnost me je potegnila, da sem se odločila za aktivno delo v sindikatu.

Najpomembnejši so mi moji zaposleni, potem pa pride vse drugo. Skrbim za to, da se zaposleni dobro počutijo, kar se vidi po tem, da je pri nas bolniški stalež nižji od povprečja v Mercatorju. Zaposlenim pravim: »Plače vam ne morem dati, lahko pa poskrbim za to, da vas ne boli želodec, ko greste v službo.« Pomembne so tudi nematerialne oblike motivacije, jutranji sestanki, prosti vikendi …

Seveda so pomembne dolžnosti in pravice, a za zaposlene je treba dobro poskrbeti. To počnem kot vodja kolektiva, zdaj pa tudi kot sindikalistka. Tako imam več možnosti, kam se obrniti, če se srečamo s kakšnimi težavami.

Veliko časa in priložnosti zaradi novega koronavirusa še nisem imela, ampak mislim, da sem se v teh zadevah našla.

Najbolj spomina vredni sindikalni dosežki:

Moje vodilo je, ne stori drugemu kaj takega, kar ne bi želel, da se zgodi tebi. Če je nekaj proti mojim načelom, tega ne bom naredila, pa če še tako hočejo to od mene.

Moje prvo sindikalno udejstvovanje je bil boj za proste nedelje in v nekaj minutah sem imela zbrane podpise od celega kolektiva. Seveda se trudimo za dosego ciljev, ki nam jih zastavi delodajalec, ampak te je mogoče doseči na takšen ali drugačen način.

Internetna prodaja, ki poteka tudi ob nedeljah (ravno v hipermarketu Šmartinka deluje Mercatorjev center Klik&Dvig, op. a.), je odločitev vodstva Mercatorja, ki je, verjamem, vse preverilo glede zakonodaje. Kar se tiče človeške plati, pa smo se dogovorili, da ima tisti, ki dela v nedeljo, naslednji vikend prost. Zaenkrat ni bilo hudega nasprotovanja zaposlenih. Za zdaj delajo ob nedeljah po trije ljudje. Če ne bo vodstvo povečevalo števila naročil ob nedeljah, bi vsak, ki je zaposlen na tem delu, prišel na vrsto enkrat na tri tedne ali pa celo enkrat na mesec.

Na pobudo sindikata je bilo že spomladi veliko narejenega tudi pri zaščitnih ukrepih. Maske in rokavice delavke in delavci dobijo, na blagajnah so pregrade, za potrebno razkuževanje je poskrbljeno. 

Zakaj biti sindikalno aktiven?

Zato ker se mi zdi, da en sam prosti sistemu ne more nič, če pa nas je več, se lažje kaj doseže.

Kako sindikate pripraviti na izzive časa?

Na sestanke z delodajalcem je treba priti pripravljen, imeti argumente, zakaj nekaj gre in zakaj nekaj ni mogoče. Kot prvo pa je treba zbuditi v delodajalcih zavedanje, da nismo številke. To smo pa čisto preveč. Empatije delodajalcev je čedalje manj, govorim na splošno, ne samo v Mercatorju. Povsod se gledajo samo rezultati, kako se pa do njih pride in za kakšno ceno, pa se ne gleda.

Treba je doseči tudi to, da je tudi življenje izven službe, ne da se kar naprej podaljšujejo delovniki, da ne veš, kdaj boš šel danes domov, kdaj boš videl otroke. To se mi zdi čisto preveč, da je vse podrejeno službi, ampak na koncu se vprašaš, ali je to res bilo vredno. Ne govorim o delovnem času kot takem, o izmenskem delu, ampak o 40-urnem, 56-urnem delovnem tednu, da je tega 56-urnega preveč. Še posebej zdaj je čisto nekaj drugega delati pod masko, polniti police z masko. Si zadihan, hitreje si utrujen. Tega nočejo slišati.

Kako (so)delavce spodbuditi, da skrbijo zase in za druge, da se sindikalno organizirajo in delujejo?

Pomembna zadeva je včlanjevanje z vzgledom, včlani se nekdo in spodbudi drugega. Tudi jaz se ne bi, če ne bi bilo gospe Vesne. Ona me je spodbudila s svojimi dejanji, s tem, kar je.

Če kdo potrebuje informacijo, mu predstavim prednosti članstva v sindikatu, pa se na podlagi tega odločajo. Večina jih reče, da so zaposleni v trgovini le začasno. Tako mnogi mislijo, tudi sama sem mislila, da bo moje delo v podjetju le začasno, pa sem tu že 25 let.

Obraz sindikata je:

Predvsem mora to biti človek, ki stoji za svojimi dejanji, ki si upa povedati. Načelen, predvsem pošten.