Zasebno: Od odpuščenih letalskih kontrolorjev do stavke proti nacizmu v Luksemburgu – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
1. 8. 2021
»Dokler levi ne bodo imeli svojih zgodovinarjev, bodo zgodbe o lovu še naprej pisali lovci,« pravi ena izmed številnih različic znanega afriškega pregovora.
S pomočjo spletne strani Working Class History, ki jo upravlja istoimenski kolektiv, in več aktivnosti (različni projekti, podkast ipd.), povezanih z njo, ki jim je mogoče slediti predvsem na družbenih omrežjih, pa je človeku hitro jasno, da svet v resnici spreminjajo tisti, ki jih zgodovinski učbeniki in knjige ponavadi komaj zaznajo – ne nujno bogati in vplivni posamezniki oziroma posameznice, temveč množice običajnih ljudi, kot smo mi vsi.
Na teh straneh vam bomo s pomočjo široke baze najrazličnejših delavskih zgodb ter relevantnih podatkov in informacij vseh vrst, ki jih premore bogat arhiv Working Class History, redno ponujali izbor različnih utrinkov iz zgodovine delavskega gibanja, ki jih bomo kombinirali tudi s pomembnimi zgodovinskimi poudarki iz Slovenije oziroma s tukajšnjega družbenega, političnega in kulturnega prostora.
Izbor ni ne dokončen ne edini pravilen, tole pa smo pripravili za avgust:
1. avgust 1917
V ZDA je bil brutalno umorjen Frank Little, sindikalist in delavski aktivist indijanskega rodu iz Industrijskih delavcev sveta (IWW), radikalnega delavskega združenja, ustanovljenega čez lužo na začetku 20. stoletja, ki je povezalo socialiste, anarhiste, marksiste, sindikaliste, migrantske delavce in podobno. Little je iz Arizone pripotoval v Montano, da bi podprl stavko 17 tisoč delavcev, ki so garali v rudniku bakra, tudi delavcev podjetja Anaconda. Po grožnjah, objavljenih v lokalnem tisku, je šest zamaskiranih moških Littla ugrabilo, ga zvezalo in vleklo za avtom, preteplo, na koncu pa so ga obesili na železniškem mostu. Številni zgodovinarji domnevajo , da je morilce najelo omenjeno podjetje Anaconda, pogreba Franka Littla pa se je udeležilo več kot 6 tisoč ljudi.
2. avgust 1980
Na železniški postaji v Bologni v Italiji je eksplodirala bomba, ki je ubila 85 ljudi in jih poškodovala več kot 200. Šlo je za enega najhujših neofašističnih napadov (obsojeni so bili trije skrajneži) v sodobni evropski zgodovini, vendar vse okoliščine zločina še danes niso povsem pojasnjene.
4. avgust 2011
V londonskem predelu Tottenham je izbruhnilo nasilje, ki ga je sprožila smrt 29-letnega Marka Duggana, očeta štirih otrok, ki je v sprva ne povsem pojasnjenih okoliščinah umrl v streljanju s policijo. Ta je izrazila obžalovanje, po incidentu pa so v Tottenhamu izbruhnili prvi nemiri z nasiljem in vandalizmom, ki so se s severa v naslednjih dneh razširili še na druge predele prestolnice ter v druga angleška mesta. Nekateri komentatorji so izbruh nasilja pripisali strogim vladnim varčevalnim ukrepom, predvsem krčenju socialnih pravic. Številni vpleteni v nemire so bili namreč iz revnejših delov prestolnice, zaznamovanih z veliko družbeno neenakostjo in visoko brezposelnostjo.
5. avgust 1981
Samo po dveh dneh stavke je bilo odpuščenih 11345 ameriških letalskih kontrolorjev – zavrnili so ukaz za vrnitev na delo –, za kar je poskrbela administracija Ronalda Reagana, takratnega ameriškega predsednika. Med drugim so njihov sindikat formalno razpustili, dokler niso najeli novega osebja pa so kot zamenjava delali vojaški letalski kontrolorji.
6. avgust 1945
Združene države Amerike so prvič v vojni uporabile jedrsko orožje in odvrgle atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima. Tri dni pozneje je enaka usoda doletela še Nagasaki, atomski bombi pa sta prisilili Japonsko h kapitulaciji v drugi svetovni vojni, s čimer se je ta tudi končala.
Nad Hirošimo je ob 8:15 zjutraj po lokalnem času eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Little Boy. Eksplodirala je na višini 567 metrov in povzročila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter in hitrostjo 440 metrov na sekundo uničil mestno infrastrukturo in ubil ogromno ljudi. V krogu 500 metrov okrog središča eksplozije so vsi umrli skoraj takoj. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140 tisoč ljudi. Poznejše posledice izpostavljenosti sevanju pa se vse do danes med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, prsih in levkemije.
9. avgust 1934
V Kostariki v srednji Ameriki je prišlo do t. i. banana stavke: pri stavki delavcev United Fruit Company je sodelovalo 30 sindikatov, delavstvo pa je zahtevalo boljše delovne pogoje, minimalno plačo ter šesturne izmene. S stavko so se sindikati okrepili in leta 1938 dosegli podpis kolektivne pogodbe.
11. avgust 1945
V Jugoslaviji je bila uzakonjena splošna volilna pravica za ženske: v Avstro-Ogrskem cesarstvu so ženske, ki so dosegale davčni cenzus, lahko volile prek posrednika. Konec devetnajstega stoletja in v začetku dvajsetega pa so z uvajanjem splošne volilne pravice deželni volilni redi tudi to pravico začeli ukinjati, v veljavi je ostala je le za občinske volitve. V Kraljevini SHS oziroma Kraljevini Jugoslaviji ženske volilne pravice niso imele, to pa se je spremenilo med drugo svetovno vojno, ko so jo na osvobojenih ozemljih dobile in lahko prvič samostojno volile.
12. avgust 1999
Generalna skupščina Združenih narodov je 12. avgust leta 1999 razglasila za mednarodni dan mladih, katerega namen je, poenostavljeno povedano, razpravljati o različnih vprašanjih, ki zadevajo mlade in opozarjati na pomen mladih v družbi nasploh.
12. avgust 2017
V nasprotnike rasistov in neonacistov, ki so se zbrali v Charlottesvillu v ameriški zvezi državi Virginija, je zapeljal avtomobil, pri tem je bila ubita 32-letna Heather Heyer, več ljudi pa je bilo poškodovanih. V mestu so se v tistih dneh zbrali skrajni desničarji, rasisti in nacisti, ki so protestirali proti nameri odstranitve kipa Roberta E. Leeja, poveljnika vojske Konfederacije, ki je zagovarjala sužnjelastništvo, iz časa ameriške državljanske vojne.
Prišli so tudi njihovi nasprotniki, med skupinama pa so se vneli spopadi. Po več urah se je avtomobil z visoko hitrostjo zaletel v množico protirasističnih protestnikov, pri čemer je, kot omenjeno, umrla 32-letnica. Voznika so ovadili zaradi uboja in namerne povzročitve telesnih poškodb, dvoma, da je šlo za nameren napad, pa ni bilo, saj je po prvem udarcu v množico zapeljal vzvratno in udaril še enkrat.
14. avgust 1889
V Londonu se je začela velika ladjedelniška stavka, ko so delavci s Karibskega otočja ustavili delo in pozvali sotrpine, naj se jim pridružijo. V dveh tednih se jim je pridružilo 130 tisoč delavcev, njihove žene pa so med prekinitvijo dela organizirale še t. i. najemniško stavko. Tudi drugi delavci, na primer judovski krojači, so se izpostavili s svojimi zahtevami, avstralski ladjedelniški delavci pa so podporo svojim britanskem soborcem izkazali z denarnimi donacijami. Po štirih tednih so se delodajalci vdali in pristali na skoraj vse delavske zahteve. Delavce pa je med drugim navdihnila stavka 1400 žensk in deklet iz leta 1888, ki so delale v tovarni vžigalic Bryant & Match v vzhodnem Londonu. Sicer pa je šlo za premik v britanski delavski zgodovini, ko se je neorganizirano neformalno (danes bi rekli prekarno) delavstvo začeli organizirati in uspešno boriti za najrazličnejše delavske ter druge pravice.
16. avgust 1819
Na trgu St. Peter’s Field v Manchestru se je zbrala šestdesetisočglava množica, ki je zahtevala parlamentarno reformo in protestirala proti revščini. Protest je organizirala manchestrska patriotska unija, ki je govor naložila politiku in agitatorju Henryju Huntu. Tega so tik pred začetkom shoda aretirali, prišlo je do prerivanja in nasilnega obračunavanja. Oblasti so demonstracije brutalno zatrle – med ljudi se je pognala konjenica s sabljami, med nasilnim obračunavanjem pa je umrlo 18 protestnikov, 650 je bilo ranjenih.
Protesti so sprožili širše družbene spremembe, ki so pozneje privedle do vpeljave volilne pravice v Veliki Britaniji, saj sta v času protestov smela voliti le 2 odstotka prebivalstva. Posledica tedanjega družbenega vrenja je bil tudi začetek izhajanja časnika Manchester Guardian leta 1821, predhodnika znanega, še vedno obstoječega britanskega časopisa, ki je bil ustanovljen za širjenje liberalne misli.
23. avgust 1966
200 aboriginskih delavcev se je na posestvu Wave Hill odločilo za stavko z zahtevo po enakem plačilu v primerjavi z belopoltimi delavci. Stavkali so neverjetnih devet let in kar se je začelo kot spor zaradi plačila, se je končalo kot poziv britanskemu aristokratu Samuelu Vesteyju po vrnitvi zemlje, ki je pripadala staroselcem. Pri tem so bili uspešni in dobili kos zemlje nazaj.
25. avgust 1921
Začetek rudarske vstaje v Blair Mountainu v Zahodni Virginiji, največje delavske vstaje v zgodovini ZDA. Šlo je za spopad 10 tisoč oboroženih rudarjev in 3 tisoč pripadnikov »reda in miru«.
31. avgust 1942
»Divja« splošna stavka je izbruhnila v Luksemburgu, naperjena pa je bila proti okupatorskemu nacističnemu režimu in vpoklicu mladih v nemško vojsko. Jeklarski delavci in učitelji so prekinili delo, poštarji so najprej delali počasneje in se jim potem pridružili, med drugim so zavrnili tudi pošiljanje telegramov nemških sindikatov, ki so zahtevali vrnitev na delo. Po približno tednu dni so oblasti stavko zlomile, na stotine stavkajočih delavk in delavcev pa je bilo aretiranih, ubitih ali poslanih v koncentracijska taborišča.
Viri: Working Class History: Everyday Acts of Resistance & Rebellion, edited by Working Class History, 2020, PM Press in drugo gradivo
Ne spreglejte tudi:
Julij
Junij
Pred 116 leti so nastali Industrijski delavci sveta – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Maj
Prehiteli delavstvo iz industrijsko bolj razvitih držav – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
April
Na Zaloški so orožniki ubili trinajst ljudi – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Marec
Da ne bodo vseh zgodb napisali lovci – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Nalagam ...