Zasebno: Od Rose Parks do ukinjenih volonterskih pripravništev – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

1. 12. 2021

»Dokler levi ne bodo imeli svojih zgodovinarjev, bodo zgodbe o lovu še naprej pisali lovci,« pravi ena izmed številnih različic znanega afriškega pregovora.

S pomočjo spletne strani Working Class History, ki jo upravlja istoimenski kolektiv, in več aktivnosti (različni projektipodkast ipd.), povezanih z njo, ki jim je mogoče slediti predvsem na družbenih omrežjih, pa je človeku hitro jasno, da svet v resnici spreminjajo tisti, ki jih zgodovinski učbeniki in knjige ponavadi komaj zaznajo – ne nujno bogati in vplivni posamezniki oziroma posameznice, temveč množice običajnih ljudi, kot smo mi vsi.

Na teh straneh vam bomo s pomočjo široke baze najrazličnejših delavskih zgodb ter relevantnih podatkov in informacij vseh vrst, ki jih premore bogat arhiv Working Class History, redno ponujali izbor različnih utrinkov iz zgodovine delavskega gibanja, ki jih bomo kombinirali tudi s pomembnimi zgodovinskimi poudarki iz Slovenije oziroma s tukajšnjega družbenega, političnega in kulturnega prostora.

Izbor ni ne dokončen ne edini pravilen, tole pa smo pripravili za december:

1. december 1919

Med stavko ladjedelniških delavcev v Trinidadu in Tobagu, otoški državi v južnem Karibskem morju, so stavkajoči napadli skladišča, odstranili stavkokaze, marširali po ulicah in številna podjetja prisilili k zaprtju. Javni uslužbenci, drugi industrijski in kmetijski delavci so se prav tako pridružili stavkovnim aktivnostim, ki so prerasle v splošno stavko. Velika Britanija, njihov tedanji kolonialni gospodar, je na območje poslala svoje enote, da bi zadušile upor. Na koncu so zaprli 82 stavkajočih delavcev in deportirali 4 organizatorje upora, uvedena pa je bila tudi nova zakonodaja, s katero so omejili stavke in proteste. Vendar so bili ladjedelniški delavci uspešni, saj so si izborili 25-odstotno zvišanje plač, nekaj pa so pridobili tudi drugi stavkajoči.


1. december 1955

Dvainštiridesetletna šivilja Rosa Parks je v Montgomeryju v Alabami z dostojanstvom obsedela na svojem sedežu na avtobusu ter se tako uprla zahtevi avtobusnega voznika, naj odstopi sedež belcu, in s tem pogumnim dejanjem spodbudila enega najodmevnejših gibanj za človekove pravice. Za kazen so jo sicer priprli in ji sodili zaradi državljanske nepokorščine. Pozneje so jo proti plačilu globe izpustili, njen protest proti rasni segregaciji pa je prerasel v bojkot avtobusnega prometa, ki je trajal vse leto, kar je transportno družbo spravilo tik pred propad. Ameriško vrhovno sodišče pa je leto dni po uporu Rose Parks sleherno rasno razlikovanje razglasilo za nezakonito.

Rosa Parks med policijskim postopkom leta 1956, ko je bila znova aretirana med bojkotom mestnega avtobusnega prometa v Montgomeryju. Vir: Wikipedia

2. december 1984

V tovarni pesticidov v osrednji Indiji odjeknila eksplozija in v okolico je ušlo na tone smrtonosnega plina metil izocianata. Veter je strupen oblak ponesel proti slabe tri kilometre oddaljenemu mestu Bhopal s skoraj dvema milijonoma prebivalcev.

Plinski oblak je ostal nizko pri tleh in se je razširil nad območjem, kjer je živelo več kot pol milijona ljudi. Prvi znaki zastrupitve so bili kašljanje, bruhanje, draženje oči, dušenje in krči. Ljudje so bežali stran od tovarne, a so med begom vdihnili še več plina. Veliko ljudi so v paničnem stampedu pohodili do smrti. Skupno število smrtnih žrtev nesreče aktivisti ocenjujejo med 20 tisoč in 30 tisoč. Po ocenah indijskih oblasti je nesreča terjala okoli 15 tisoč življenj, približno 570 tisoč ljudi pa so doletele različne poškodbe in bolezni. Umrlo je tudi na tisoče bivolov, koz in drugih živali. V nekaj dneh so listi na drevesih porumeneli in odpadli. Zaloge vode in hrane so postale močno omejene, ribarjenje je bilo prepovedano.

Problemi so se sicer začeli že dolgo pred samo eksplozijo, so opozorili aktivisti. Vse od začetka proizvodnje z nevarnim metil izocianatom v tovarni leta 1979 je namreč lastnik, podjetje Union Carbide, strupene odpadke preprosto odlagal v okolico in tako kontaminiral podtalnico. Po trditvah podjetja je šlo pri nesreči za posledico sabotaže nezadovoljnega delavca, po trditvah indijske vlade, lokalnih aktivistov in zaposlenih pa za posledico slabega vzdrževanja in napačnega čiščenja cevi.

Vir: Wikipedia

6. december 1989

Štirinajst deklet, večinoma študentk strojništva, je bilo umorjenih v množičnem streljanju na École Polytechnique v Montrealu. Petindvajsetletni morilec, ki se je namenoma spravil nanje, rekoč, da se bori proti feminizmu, je na koncu storil samomor, imena umorjenih deklet pa se glasijo: Geneviève Bergeron, Hélène Colgan, Nathalie Croteau, Barbara Daigneault, Anne-Marie Edward, Maud Haviernick, Maryse Laganière, Maryse Leclair, Anne-Marie Lemay, Sonia Pelletier, Michèle Richard, Annie St-Arneault, Annie Turcotte in Barbara Klucznik-Widajewicz.


7. december 1959

Naftni delavci na otoku Fidži v Tihem oceanu začeli stavkati. Stavka sindikata WRWGU je bila posebna zato, ker je bila prva, ki je združila delavce iz različnih etničnih skupin, tako Fidžijevce kot Indijce. Stavka je sicer ogrozila tako britansko kolonialno vlado kot domače veljake, zato so ji skupaj nasprotovali.


9. december 1987

Na območjih Zahodnega brega, Gaze in tudi znotraj Izraela se je začela t. i. prva intifada oziroma prva vsesplošna palestinska vstaja, ki je trajala do leta 1993, končala pa se je s podpisom mirovnega sporazuma v Oslu. Šlo je za večinoma nenasilen upor od spodaj, ki je potekal prek množice manjših progresivnih gibanj in različnih emancipatornih akcij. Palestinci in Palestinke so se samoorganizirali, samoizobraževali, protestirali, izvajali civilno nepokorščino, stavkali, nehali plačevati davke in podobno.


10. december 1948

V Parizu je bila sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic. Generalna skupščina Združenih narodov jo je razglasila kot »kot skupen ideal vseh ljudstev in vseh narodov z namenom, da bi vsi posamezniki in vsi organi družbe, vselej ob upoštevanju te deklaracije, z vzgojo in izobraževanjem spodbujali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter s postopnimi državnimi in mednarodnimi ukrepi zagotovili njihovo splošno in dejansko priznanje in upoštevanje, tako med ljudstvi držav članic samih kakor tudi med ljudstvi ozemelj pod njihovo upravo.« 10. december je zato tudi svetovni dan človekovih pravic.

Tudi v sindikalnem gibanju velikokrat pravimo, da so delavske pravice sestavni del človekovih pravic. Toda kaj to pravzaprav pomeni? Hiter in splošen odgovor bi bil, da je svoboda zbiranja in združevanja ena temeljnih človekovih pravic, ki omogoča tudi delovanje sindikatov, in je zato med drugim delavska pravica. Omogoča namreč svobodno združevanje delavk in delavcev v sindikate, z njimi pa delavstvo uresničuje svoje pravice in interese, kar je osnova za vse izborjene pravice zaposlenih. Obenem je predvsem po zaslugi delovanja sindikatov spoštovanje človekovih pravic v delovnih razmerjih in uveljavljanje delavskih pravic kot človekovih pravic vključeno v delovno zakonodajo. Omenjeno stališče pa ZSSS sicer živi tudi v praksi. Leta 1999 smo tako 10. decembra pod geslom »Delavske pravice so tudi človekove pravice« pred poslopjem državnega zbora prvič organizirali javno manifestacijo. Z njo smo želeli opozoriti, da so delavske pravice sestavni del človekovih pravic in da brezposelnost ter kršenje pravice do sindikalne organiziranosti in dejavnosti pomenita kršenje tudi človekovih pravic. Od takrat naprej je zbiranje članic in članov ZSSS pred poslopjem državnega zbora ob svetovnem dnevu človekovih pravic postalo tradicija. Običajno pa je postalo tudi, da predsednik državnega zbora ob tem dogodku sprejme delegacijo ZSSS, ki mu predstavi svoje zahteve.

Foto M. K.

11. december 2014

Vlada premierja Mira Cerarja je ukinila volonterska pripravništva: naš Sindikat Mladi plus, različne mladinske organizacije in mladi nasploh so že dalj časa opozarjali, da je nesprejemljivo, da mladi delajo zastonj in jih javni sektor na tak način izkorišča. V okviru kampanje so pozvali tudi samega predsednika vlade in vse pristojne, naj sami delajo zastonj, dokler ne uredijo področja in zagotovijo plačanih pripravništev. Po dalj časa trajajočih prizadevanjih pa je nato vlada na svoji 13. redni seji sprejela sklep, da ne podpira sklepanja novih pogodb o volonterskem pripravništvu v javnem sektorju. Vlada je ministrstvom in vladnim službam naložila, naj ne sklepajo novih pogodb, temu pa je potem sledilo spreminjanje več področnih zakonov in sistemsko urejanje pripravništev v Sloveniji. Ukinitev volonterskih pripravništev predstavlja pomembno zmago za mlade in za Sindikat Mladi plus, hkrati pa je s tem Slovenija postala ena redkih držav, ki prepoveduje neplačana pripravništva. Boj za plačana in kakovostna pripravništva po drugi strani še vedno ni končan, zato Sindikat Mladi plus na tem področju aktivno in strokovno deluje že vrsto let. Več o njihovih prizadevanjih za vsem dostopna pripravništva pa je mogoče izvedeti na tej povezavi.


14. december 1951

Peki znamenitih newyorških bagelov, majhnega okroglega kruha z luknjo v sredini, so začeli stavkati in tako zaprli 32 od 34 pekarn, ki so v mestu ponujalo omenjeno vrsto kruha, zato je New York ostal brez tedenske dobave 1,2 milijona bagelov. Peki so z delodajalci sicer razmeroma hitro sklenili dogovor, toda vozniki, ki so kruh dostavljali pekarnam, so delo odložili za sedem tednov, dokler se niso dogovorili za povračilo plač, izgubljenih med stavko.


16. december 1871

V Franciji je bila zaradi svojega delovanja v času pariške komune obsojena učiteljica in revolucionarka Louise Michel. Komuna predstavlja upor pariškega delavskega razreda in revolucionarno, avtonomno oblast, ki je nastala ob koncu nemško-francoske vojne in je trajala od 18. marca 1871 do konca maja istega leta, ko so upor v t. i. krvavem tednu od 21. do 27. maja zadušile francoske vladne sile. V okviru komune so med drugim razglasili enakopravnost žensk in ločitev cerkve od države, nekatere tovarne so izročili v upravljanje delavstvu, vzgojne zavode so odprli za vse in za člane komune uvedli brezplačno šolstvo, policiji pa odvzeli pristojnosti in jo podredili komuni, ki je funkcionirala kot delovno, zakonodajno in izvršilno telo hkrati. Obenem so z razbitjem starega državnega aparata vpeljali neposredno, delegatsko demokracijo. Louise Michel je bila obtožena rušenja vlade, spodbujanja ljudi k oborožitvi, posedovanja orožja in podobno. Izgnali so jo na Novo Kaledonijo, na otok v Tihem oceanu, štiri mesece pa je preživela v kletki na zaporniški ladji. Oprostili so jo leta 1880.


17. december 1970

Decembra 1970 je v pristaniških mestih severne Poljske izbruhnil val protestov in stavk, naperjenih proti odločitvi takratne oblasti pod vodstvom Wladyslawa Gomulke, generalnega sekretarja Centralnega komiteja poljske združene delavske stranke, da zviša cene hrane in nekaterih drugih življenjskih potrebščin. V kraju Gdinja, nedaleč od Gdanska, pa so 17. decembra policijske enote streljale na skupino ladjedelniških delavcev in jih več ubile. O eni od žrtev je Krzysztof Dowgiałło, poljski arhitekt in politik, napisal danes na Poljskem že ponarodelo balado. Ker ni poznal identitete padlega delavca, ga je poimenoval Janek Wiśniewski. V baladi, ki jo delimo spodaj, pripoveduje o delavcih, nad katerimi se je znesla oblast, o svetu, ki je vse to videl, a molčal, in o žalujočih mamah ustreljenih protestnikov. Tolaži jih z besedami, da njihovi sinovi niso umrli zaman, temveč so padli za »kruh, svobodo in novo Poljsko«. Poljske ladjedelnice so šle pozneje še skozi številne turbulentne spremembe – od množičnih stavk in ustanovitve slavnega sindikata Solidarnost v Gdansku leta 1980 do prehoda v kapitalizem in poznejše privatizacije. Vsakokrat pa so bili v središču družbenih napetosti najprej delavci.


17. december 2010

Tunizijski mladenič in prodajalec zelenjave Mohamed Buazizi se je v znamenje protesta proti koruptivni in ignorantski oblasti zažgal, nato pa se je pokazalo, da je bila to kaplja čez rob, ki je sprožila množičen izbuh nezadovoljstva po vsej državi, protestni val pa se je hitro razširil tudi po regiji. Družbeno vrenje je v osemindvajsetih dneh zrušilo režim predsednika Ben Alija in začela se je t. i. arabska pomlad.

Vir: Wikipedia

22. december 1988

Brazilskega delavca, sindikalnega vodjo in okoljevarstvenika Chica Mendesa, ki se je boril za ohranitev amazonskega deževnega gozda in se zavzemal za človekove pravice brazilskih kmetov ter avtohtonih ljudstev, je na zahodu države umoril rančar. Dvajset let pozneje so v njegovo čast v okviru brazilskega ministrstva za okolje vzpostavili Inštitut Chico Mendes za ohranjanje biotske raznovrstnosti.


25. december 1522

Na plantaži sladkorja v lasti sina Krištofa Kolumba na območju današnje Dominikanske republike je prišlo do delavskega revolta. Oboroženi z mačetami, s katerimi so rezali sladkorni trs, so uporniki, vključno z zahodnoafriškimi sužnji, ubili nekaj kolonialnih naseljencev, preden je bil upor zadušen pa jih je nemalo tudi ušlo s plantaže.


25. december 1914

Med prvo svetovno vojno so vojaki, vkopani na obeh straneh zahodne fronte, po lastni volji in brez povelja na Božič sklenili premirje. Iz jarkov so se slišale pesmi, odigrali pa so celo nogometno tekmo. Po pripovedovanju britanskih vojakov se je v belgijski vasici Wulverghem najprej iz jarkov nemških vojakov zaslišala pesem. Britanski vojaki sicer niso poznali besedila, so pa prepoznali melodijo tradicionalne pesmi Sveta noč. Potem je iz jarka izstopil nemški vojak, ki je v rokah držal osvetljeno drevesce. Prišel je do britanskih jarkov in v polomljeni angleščini zaželel vesel Božič in predlagal, da tudi britanska stran ne strelja, saj oni na božični dan ne bodo. Vojaki so se srečali na nikogaršnjem ozemlju, si voščili ob prazniku in torej odigrali nogometno tekmo. Neodobreno premirje naj bi se razširilo skoraj po celotni fronti, ki je bila dolga skoraj 800 kilometrov.

Vir: Wikipedia

26. december 1904

Železniški delavci v Bakuju v današnjem Azerbajdžanu so stavkali in zahtevali osemurni delavnik, zvišanje plač in proste nedelje. V naslednjih petih dneh je bila večina podjetij v mestu zaprtih, vključno s pomembno naftno industrijo, vrstili pa so se protesti in spopadi z varnostnimi silami. Delavstvo je vztrajalo do 12. januarja, ko je bila podpisana prva kolektivna pogodba v ruskem imperiju, dosegli pa so uvedbo deveturnega delavnika in zvišanje plač, dobili štiri plačane dneve dopusta vsak mesec ter boljše življenjske in delovne pogoje.


28. december 1973

Prva stavka v vesolju naj bi se zgodila na vesoljski postaji Skylab 4. Delavci so imeli zahteven urnik, načeloma so delali po 16 ur na dan 48 dni zapored. Prav tako so želeli več časa za opazovanje zvezd, vesolja, Zemlje, prav tako pa so potrebovali več počitka. Na ta dan so astronavti ugasnili svoje radie in prekinili povezave ter preživeli miren, sproščujoč dan, po katerem je tudi kontrolorjem na Zemlji postalo jasno, da so spremembe nujne. Znana ameriška vladna agencija NASA, odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave, je zgodbo o delavskem uporu sredi vesolja sicer večkrat zanikala.


29. december 1898

V Ljubljani je ustanovljeno društvo slovenskih učiteljic, prvo slovensko politično organizirano žensko društvo. V ospredju delovanja je boj za enake plače, boj proti diskriminaciji na podlagi spola in izenačenje položaja učiteljev in učiteljic.

Viri: Working Class History: Everyday Acts of Resistance & Rebellion, edited by Working Class History, 2020, PM Press in drugo gradivo


Ne spreglejte tudi:

November

Enotna davčna stopnja, Delavska enotnost in revolucija, ki je spremenila svet – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

Oktober

Velika stavka žensk na Islandiji – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

September

Vladal je dolgih in grozljivih 17 let – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

Avgust

Od odpuščenih letalskih kontrolorjev do stavke proti nacizmu v Luksemburgu – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

Julij

Za višji draginjski dodatek ter spremembo kolektivne pogodbe – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

Junij

Pred 116 leti so nastali Industrijski delavci sveta – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

Maj

Prehiteli delavstvo iz industrijsko bolj razvitih držav – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

April

Na Zaloški so orožniki ubili trinajst ljudi – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

Marec

Da ne bodo vseh zgodb napisali lovci – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja