Zasebno: Pred 116 leti so nastali Industrijski delavci sveta – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
1. 6. 2021
»Dokler levi ne bodo imeli svojih zgodovinarjev, bodo zgodbe o lovu še naprej pisali lovci,« pravi ena izmed številnih različic znanega afriškega pregovora.
S pomočjo spletne strani Working Class History, ki jo upravlja istoimenski kolektiv, in več aktivnosti (različni projekti, podkast ipd.), povezanih z njo, ki jim je mogoče slediti predvsem na družbenih omrežjih, pa je človeku hitro jasno, da svet v resnici spreminjajo tisti, ki jih zgodovinski učbeniki in knjige ponavadi komaj zaznajo – ne nujno bogati in vplivni posamezniki oziroma posameznice, temveč množice običajnih ljudi, kot smo mi vsi.
Na teh straneh vam bomo s pomočjo široke baze najrazličnejših delavskih zgodb ter relevantnih podatkov in informacij vseh vrst, ki jih premore bogat arhiv Working Class History, redno ponujali izbor različnih utrinkov iz zgodovine delavskega gibanja, ki jih bomo kombinirali tudi s pomembnimi zgodovinskimi poudarki iz Slovenije oziroma s tukajšnjega družbenega, političnega in kulturnega prostora.
Izbor ni ne dokončen ne edini pravilen, tole pa smo pripravili za junij:
3. junij 2016
Eno od ameriških zveznih sodišč je odločilo, da nogometašice v ZDA ne smejo stavkati, in sicer kljub temu, da je kolektivna pogodba, v kateri je bil člen, po katerem naj ne bi bila dovoljena prekinitev dela, prenehala veljati. Konflikt je sicer nastal zaradi diskriminacije pri plačilu, saj so njihovi moški kolegi zaslužili štirikrat več kljub temu, da je bila denimo ženska nogometna reprezentanca tekmovalno gledano bolj uspešna – in temu primerno prinašala večji dobiček – kot moška.
4. junij 1950
»Skupina 43«, angleška antifašistična organizacija, je na sestanku v Londonu izglasovala razpustitev. Nastala je štiri leta prej, sestavljali pa so jo Judi, ki so se med 2. svetovno vojno v britanski vojski borili proti nacistom ter tudi dodobra spoznali grozote koncentracijskih taborišč, potem pa so ob vrnitvi domov na domačih ulicah opazili pojav novih fašističnih sentimentov in odkritega organiziranja, združevanja domačih fašistov. Zato so se odločili za nadaljevanje boja proti fašizmu, rasizmu, antisemitizmu, in sicer z vsem sredstvi, ki so bila na voljo. V skupini so bili denimo vojni junak Gerry Flamberg, frizerka Vidal Sassoon, Doris Kaye, ki se je infiltrirala v različne fašistične skupine, in Julie Sloggan, ki je veljala za eno najbolj gorečih uličnih bork. Motili in prekinjali so srečanja fašistov, se spopadali s policijo ter nadlegovali fašističnega aristokrata Oswalda Mosleyja in njegove podpornike.
5. junij 1981
Delavke in delavci na Filipinih so se v izvozni con Bataan odločili za prvo splošno stavko po koncu razglašenega izrednega stanja. Stavka je trajala dva dni in pripomogla vodila k vzpostavitvi Bataanskega delavskega zavezništva (AMBA), ki je leta 1983 pomagalo organizirati val enaintridesetih stavk, naperjenih proti dvaindvajsetim različnim podjetjem.
6. junij 1988
V Južni Afriki so sindikati, v katere so bili včlanjeni temnopolti delavci in delavke, ter različne aktivistične skupine, ki so nasprotovale apartheidu, razglasili splošno stavko. Okoli tri milijone delavk in delavcev je sodelovalo pri zaustavitvi dela, obenem pa so protestirali tudi proti izrednemu stanju, ki je bilo takrat uvedeno že dve leti, in proti drugim prepovedim, ki so bile povezane s pravico do stavke.
7. junij 1968
V mestu Dagenham, znanem angleškem prizorišču zgodovinskega boja za enakopravnost med spoloma, so se v tamkajšnji tovarni avtomobilov delavke, ki so šivale sedežne prevleke, uprle eni največjih svetovnih korporacij Ford Motors ter s stavko zahtevale dostojno plačilo za ženske v proizvodni industriji oziroma enako plačilo, kot so ga prejemali njihovi moški sodelavci. Po treh tednih so se, po tem ko so jim obljubili 92 odstotkov plače moških, vrnile na delo. Stavka pa je dve leti pozneje pripeljala do zakona o enakopravnosti spolov.
8. junij 2017
Po desetmesečni kampanji, sedmih dneh stavke in dveh zasedbah so čistilci in čistilke na angleški visokošolski ustanovi London School of Economics postali prva outsourcana delovna sila na Otoku, ki so jih insourcali oziroma za stalno in redno zaposlili nazaj. Delavke in delavci, v prvi vrsti priseljenci in temnopolti, so se organizirali v okviru t. i. grassroots sindikata United Voices of the World, ki je s svojimi stavkovnimi akcijami v zadnjih letih po vsem Londonu dosegel številne pomembne zmage za zunanjo, outsourcano delovno silo na različnih delovnih mestih.
10. junij 1973
Stavka grobarjev na treh pokopališčih v New Yorku se je razširila še na dodatnih štiriinštirideset. 21. junija je sodišče sicer ukazalo vrnitev na delo, česar stavkajoči niso upoštevali, zato so glavnega sindikalista priprli in oglobili. Po sedemindvajsetih dneh akcije so delodajalci z judovskih, rimokatoliških in ateističnih pokopališč sklenili, da pristanejo na večino delavskih zahtev, kot sta bili denimo letno zvišanje plače v naslednjih treh letih in vzpostavitev delodajalskega pokojninskega sklada za zaposlene. Med stavko je ostalo nepokopanih približno 1400 trupel.
13. junij 1973
Na tisoče večinoma migrantskih delavcev v Fordovi tovarni Broadmeadows v Avstraliji je jezno zapustilo delo, se spopadlo s policijo in prisililo lasten sindikat da je podprl njihovo prekinitev dela. Vodstvo podjetja je zagrozilo s selitvijo proizvodnje v Malezijo, vendar se je stavka kljub temu nadaljevala, močno pa jo je podprla tudi lokalna skupnost. Lokalna izpostava grške pravoslavne cerkve je denimo prispevala v stavkovni sklad, medtem ko so zdravniki vzpostavili brezplačne klinike za družine stavkajočih, steklarji pa zavrnili popravilo v sporu razbitih oken. Po desetih tednih je podjetje pristalo na zahteve, med drugim so zaposlili več delavcev, uvedli pogostejše odmore za stranišče, zagotovili višje plačilo.
15. junij 1960
Dvaindvajsetletno študentko Mičiko Kanba je na demonstracijah v Tokiu ubila policija. Bila je ena od sto tisočih, ki so se udeleževali protestov proti japonsko-ameriškem varnostnem sporazumu, na podlagi katerega bi ameriške vojaške sile za stalno ostale v državi.
19. junij 1937
Potem ko se delodajalci niso strinjali z zahtevami naftnih delavcev, so se ti na enem od naftnih polj na otoku Trinidad v južnem Karibskem morju odločili za stavko. Britanske kolonialne oblasti so zato nameravale aretirati Uriaha Butlerja, nekdanjega naftnega delavca in takratnega pridigarja, ki je bil na čelu upora. Vendar ga je obvarovala množica delavcev, ki je pri tem ubila dva policista. Butler se je skril, stavka pa se je hitro razširila na vsa naftna polja na otoku in zajela tudi preostale dejavnosti. Razglašene so bile izredne razmere, pripluli pa sta tudi dve britanski vojni ladji, ki sta 22. in 23. junija na otok »dostavili« marince in dodatne policijske sile iz Anglije ter z Irske. Z aretacijami in priprtjem upornih delavcev je bil upor vendarle zadušen. Butlerja so ujeli septembra in ga zaprli za dve leti.
20. junij 1967
Boksar Muhammad Ali, danes velika športna in družbena ikona, je bil obsojen zaradi zavrnitve vpoklica v vojsko, saj se ni želel bojevati v vojni v Vietnamu, katere velik nasprotnik je tudi na splošno bil. Da bi oblast zatrla naraščajoče nasprotovanje vojni, je dobil maksimalno, petletno zaporno kazen in globo v višini 10 tisoč dolarjev. Vendar odpor proti vojni ni pojenjal, štiri leta pozneje pa je njegovo obsodbo razveljavilo vrhovno sodišče.
21. junij 1919
Ob najbolj znani kanadski splošni stavki zgodovini v mestu Winnipeg je prišlo do t. i. krvave sobote, ko se je 30 tisoč stavkajočih delavk in delavcev zbralo na demonstracijah, obenem pa so se v množico zapodili policisti na konjih, ljudi pretepali s palicami in streljali. Dva delavca so ubili – Mika Sokowolskega so ustrelili v srce, Mika Schezerbanowicza pa v nogo in je pozneje umrl zaradi gangrene –, okoli štiriinštiridesetih drugih pa je bilo ranjenih. Prav tako je prišlo do številnih aretacij, nekaj vzhodnoevropskih priseljencev je bilo celo deportiranih, policija pa je tudi zaustavila izhajanje časopisa stavkajočih, imenovanega Western Labour News, in priprla tamkajšnje urednike. S tovrstno represije so nazadnje stavko tudi razbili.
24. junij 1980
V Salvadorju v Srednji Ameriki se je začela dvodnevna splošna stavka, s katero so delavke in delavci nastopili proti tamkajšnji vojaški diktaturi, ki so jo podpirale ZDA, in njenim vodom smrti. 85 odstotkov gospodarstva naj bi zaustavilo delo, 80 tisoč ljudi pa je odšlo na ulice.
27. junij 1905
V Chicagu je bil ustanovljen sindikat Industrijski delavci sveta (Industrial Workers of the World – IWW). Šlo je za radikalno delavsko združenje, ki je povezalo socialiste, anarhiste, marksiste, sindikaliste, migrantske delavce itd., vodilo pa jih je načelo, da se mora delavstvo združiti v enoten razred, ne glede na to v katerih panogah delajo posamezne delavke in delavci. Svojo moč so gradili na široki bazi, medse pa torej sprejemali delavce posameznih industrijskih panog, ne glede na delovno mesto ali izobrazbo, pa tudi ženske, Afroameričane, azijske Američane in priseljence, ki v drugih sindikatih niso bili dobrodošli. Zavzemali so se za delavsko revolucijo in bili povezan s takratnimi socialističnimi, pa tudi z anarhističnimi organizacijami. Kmalu so se vpletli v številne stavke in postali upoštevanja vredna sila, svoje delovanje pa razširili onkraj meja ZDA in postali mednarodno prepoznavna organizacija. Njegovi glavni principi so bili (in so še vedno, saj je sindikat aktiven še danes) solidarnost, neposredna akcija in splošna stavka kot orodje boja.
Član omenjene organizacije je bil tudi Joe Hill (1879 – 1915), švedsko-ameriški delavski aktivist in kantavtor, ki je napisal znano sindikalno pesem There is a power in a union. Tukaj je v izvedbi znanega angleškega glasbenika, pisca in aktivista Billya Bragga.
30. junij 2013
Več kot 200 delavcev v tovarni Zhognji Pile v Huizhouju v provinci Guangdong na Kitajskem je obkolilo pisarno vodstva podjetja, vanjo zaprlo pet njegovih članov, zahtevalo neizplačane plače in protestiralo proti napovedanemu odpuščanju. Po štirih dneh so nadrejeni popustili, pristali na zahteve in preklicali načrte o odpuščanju.
Viri: Working Class History: Everyday Acts of Resistance & Rebellion, edited by Working Class History, 2020, PM Press in drugo gradivo
Ne spreglejte tudi:
Maj
Prehiteli delavstvo iz industrijsko bolj razvitih držav – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
April
Na Zaloški so orožniki ubili trinajst ljudi – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Marec
Da ne bodo vseh zgodb napisali lovci – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja
Nalagam ...