Za demografski sklad, ki bo služil ljudem

Vlada Janeza Janše naj bi s predlogom zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki je nastal jeseni 2020, trenutno pa čaka na obravnavo v državnem zboru, želela skoncentrirati državne naložbe in njihovo upravljanje na enem mestu, prihodke sklada pa nameniti za sofinanciranje pokojnin ter za druge demografske ukrepe. Kaj to v praksi pomeni in zakaj smo sindikati proti?

Cilji vzpostavitve tovrstnega sklada naj bi bili poenostavitev strukture upravljanja državnega premoženja, jasnejša opredelitev namena in meril upravljanja državnih naložb ter večja donosnost državnega premoženja, namenjenega zagotavljanju dodatne pokojninske varnosti v sedanjosti in prihodnosti. Tako naj bi na enem mestu zajeli vse naložbe države z izjemami, kot so Dars, 2TDK, operaterji prenosnega in distribucijskega energetskega omrežja in organizator energetskega trga, družba DRI ter naložbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav in Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Predlog zakona predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v družbo Nacionalni demografski sklad, na katero naj bi prenesli še naložbe Kapitalske družbe (vključno z Modro zavarovalnico) ter premoženje Družbe za svetovanje in upravljanje in Družbe za upravljanje terjatev bank. S februarja letos sprejetim dopolnilom državnozborskega odbora za finance pa naj bi Nacionalni demografski sklad postal tudi ustanovitelj in edini družbenik Slovenske tiskovne agencije (!).

Vrednost naložb, zajetih v skladu, naj bi sicer znašala nekaj manj kot 8,6 milijarde evrov. Prihodke od upravljanja teh naložb bi nato namenili po naslednjem ključu: 40 odstotkov dividend in 60 odstotkov kupnin od državnega premoženja v upravljanju bi šlo za dolgoročno akumulacijo sredstev, 40 odstotkov dividend bi bilo namenjenih sofinanciranju pokojninske blagajne, deset odstotkov dividend in kupnin gradnji domov za starejše, deset odstotkov pa ukrepom družinske politike.

Sklad naj bi bil pri upravljanju naložb neodvisen in avtonomen, njegovo delo pa naj bi temeljilo na strategiji upravljanja naložb sklada, ki bi jo na predlog vlade sprejel državni zbor. Sklad bi imel tričlansko upravo, enajstčlanski nadzorni svet in skupščino, ki bi jo predstavljala vlada. Sedem nadzornikov bi imenoval državni zbor, in sicer pet na predlog poslanskih skupin, enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije in enega na predlog Mladinskega sveta Slovenije, štiri člane pa bi imenovala vlada.

Zakaj pravzaprav potrebujemo tak demografski sklad? Poenostavljeno povedano, Slovenija velja za eno od držav, v katerih bodo imele pričakovane demografske spremembe enega najbolj negativnih učinkov na javne finance. Pri tem naj bi velik delež predstavljali javni izdatki, povezani s pokojninskim sistemom, njihova rast pa naj bi bila po napovedih druga največja med državami EU. Število upokojencev naj bi do leta 2070 tako naraslo za okoli 20 odstotkov, hkrati pa naj bi bilo zavarovancev za okoli 16 odstotkov manj.

Dobro se sliši, a …

»Nacionalni demografski sklad. Kako dobro se sliši, kajne. Bolj zvenečega imena si pač ne bi mogli izbrati. Nacionalni, torej za ves narod, velik. Nacionalni se pač sliši veliko in dobro, za vse. Demografski. Čisto mimogrede, demografija je družbena in statistična veda, ki preučuje stanje, sestavo in gibanje prebivalstva. No, predlagatelj ni imel v mislih tovrstne vsebine dela in sklad ne bo preučeval navedenega. In sklad. Ne holding, ne koncern, ne upravljalec. Sklad. Ki je sicer tudi upravljalec, a ne podjetij, temveč sredstev,« je pred kratkim zapisala predsednica ZSSS Lidija Jerkič.

Sindikati smo vedno mnenja, da se premoženje, ki so ga ustvarile generacije za vse, za vse tudi uporabi. Da pri tem niso udeležene le ozke skupine ljudi, temveč, če se le da, vsi, ali na način, da koristi vsem, pravi sindikalistka. In pri tem izpostavi nekaj izjemno pomembnega: »Nacionalni demografski sklad je ideja sindikatov. Ob vsakokratni reformi pokojninske zakonodaje, kjer se večina domišljije neha pri podaljševanju delovne dobe in višanju upokojitvene starosti, je leta 2013 v zakon na predlog sindikatov prišla določba o ustanovitvi Nacionalnega rezervnega demografskega sklada. V katerem bi se zbirala in plemenitila sredstva iz različnih naslovov, tudi od prodaje državnega premoženja in dividend iz podjetij, ki so še v lasti države, pa tudi iz drugih virov. Sredstva bi zbirali in plemenitili daljši čas in bi v letih, ko se ocenjuje, da bodo luknje v pokojninski blagajni še dvakrat večje, kot so sedaj, pomenila pomemben delež pomoči pokojninski blagajni. Ključne besede pri tem so: rezervni, sklad, dolgoročen, plemenitenje daljši čas, dodatni viri

In če vzamemo po drobnogled omenjene besede, nič od tega ne izpolnjuje predlog, ki je trenutno na dnevnem redu in bo očitno sprejet, opozarja predsednica ZSSS. »Ni rezervni, ni sklad, ni dolgoročen, ne bo plemenitil sredstev daljši čas, nima dodatnih virov. To, kar je danes kot nacionalni demografski sklad predstavljeno v zakonu, je novi Slovenski državni holding, v okviru katerega je strpano vse premoženje Republike Slovenije (razen nekaj izjem) in katerega naloga je upravljanje tega premoženja. Kar seveda samo po sebi ni slabo. Upravljanje pomeni nove nadzorne svete in glavno besedo pri poslovodstvih. Pomeni seveda tudi skrb za dobro in uspešno delo podjetij, za doseganje velikih donosov ter njihovo reinvestiranje v nove tehnologije in proizvode. Zdi pa se, da bo naloga nacionalnega demografskega sklada molzenje teh podjetij in tekoča potrošnja zasluženega v domove za ostarele, v politiko, rodnost, štipendije (in cel kup nedefiniranega). Majceno bomo pa še prišparali in kakšnih sto milijonov letno dali na stran, za leta, ko bo pokojninska blagajna suha? Se vam zdi, da to funkcionira? Meni ne. Upravljalec mora skrbeti za vodenje in poslovodenje in za podjetja. In ne za to, da črpa dividende za izdatke, ki jih sicer mora zagotavljati proračun. Sto milijonov evrov pri manku vsaj ene milijarde že danes tudi na prvi pogled ni nobena rešitev. Nobenih dodatnih prilivov ni predvidenih. In ni odgovora, kaj bo s terjatvami, ki jih podjetja prinašajo skupaj s premoženjem. Še vedno smo dolžni iz naslova denacionalizacije. Dolgove prevzema prav demografski sklad. Kaj bo, ko bo podjetje zašlo v težave? Bomo iz skladovih sredstev pokrivali izgube, dokapitalizirali podjetja … Kar nekaj podjetij ni ustanovljenih zato, da bi jih molzli. Hočemo javne storitve pošte na primer? No, ne bo jih, če bo vodilo profit. Skratka, gre za koncept, ki je nekako skregan sam s seboj,« je kritična Lidija Jerkič.

Veliko stolčkov

Nacionalni demografski sklad sicer prinaša stolčke, dodaja. »Najprej v Nadzornem svetu. Enajst jih bo, od tega dva, ki ne bosta imenovana politično (ali pač) in bosta predstavljala upokojence in mlade. Tiste torej, za katere se zaradi sklada prav nič ne bo več spremenilo (odmera je pač odmera in ni odvisna od sklada), ter mlade, na katerih svet stoji. Ki jih seveda to zelo zanima. Dva proti devet ‒ zagotovljen uspeh vpliva civilne družbe. In nobenega iz aktivne populacije. Nikogar.« Na drugi strani bo model demografskega sklada povozil modele soupravljanja in aktivne udeležbe populacije, ki plačuje prispevke, opozarja predsednica ZSSS. »Hkrati bo politika dobila v roke tudi upravljanje zasebnih sredstev, npr. sredstva zavarovancev v Modri zavarovalnici, pobasala bo nepremičninski sklad pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, sredstva, zbrana pri kapitalski družbi za dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje. Ideja torej ni sklad, ki bo zagotovil varnost pokojninskega sistema, ampak popoln prevzem nadzora politike nad ‘bogastvom’, ki ga še imamo. Vsakih pet let bomo priča zamenjavam po celotnih vertikalah, spremembam vodenj in politike. No, morda ne vsakih pet let. Povsem verjetno je, da čez deset let ne bo ničesar, kar bi lahko upravljali. Razen tistega, česar se ne da prodati in kar ne prinaša nobene dividende,« je nalila čistega vina. Zakon je prišel na ekonomsko-socialni svet, ko je že bil vložen v državni zbor, in nobene volje ni bilo spreminjati česar koli, še izpostavi sindikalistka.

V primeru, da bo sprejet, bomo na ZSSS organizirali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Zakaj? Da se ne bi – z besedami naše predsednice – zgodilo tole: »Deponirajte delovno knjižico za nedoločen čas in se primite za denarnico. Nacionalni demografski sklad ne bo rešil niti najmanjšega problema naših pokojnin, zamujena priložnost pa bo povzročila le to, da bomo vsi delali dlje

Za boljši demografski sklad 

In za kakšen demografski sklad se zavzemamo v ZSSS? Kot pobudnik vključitve podlage za ustanovitev rezervnega demografskega sklada v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podpiramo ustanovitev takšnega demografskega sklada, s katerim bi lahko dolgoročno razbremenili javno pokojninsko blagajno, in sicer tako, da bo sklad dolgoročno zagotavljal dodatna sredstva za financiranje javne pokojninske blagajne. Zavzemamo se za sklad, ki bo akumuliral in ne tekoče trošil zbranih sredstev ter jih začel porabljati takrat, ko bo to nujno za pomoč pokojninski blagajni, predvidoma čez 15, 20 let. Potreben je sklad, ki bo predvidel nove, dodatne vire sredstev, s pomočjo katerih bi mu na dolgi rok zagotavljali zadostne vire za sofinanciranje izdatkov za pokojnine, saj samo kapitalske naložbe niso dovolj. Potrebujemo sklad, ki bi bil namenjen zgolj financiranju pokojnin in ne drugih ukrepov, ki jih sicer državljani prav tako potrebujemo, vendar jih mora v okviru različnih politik zagotavljati proračun. In nenazadnje – zavzemamo se za sklad, ki bo predstavljal medgeneracijski sporazum in bo sprejet v okviru široke javne razprave, upravljali pa bi ga tisti, ki plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in tisti, ki bodo ali so prejemniki pokojnin, torej zavarovanci, mladi in upokojenke ter upokojenci.

Zakon o nacionalnem demografskem skladu, kot ga sprejema državni zbor, ne prinaša nič od naštetega, smo prepričani v ZSSS. Ne bo zagotovil dolgoročne varnosti pokojnin in pripomogel k stabilnosti pokojninskega sistema, pokojnine pa zaradi njega ne bodo nič višje. Prej nasprotno. Ko bodo viri nacionalnega demografskega sklada izčrpani, ne bo več ničesar, s čimer bi bilo mogoče razbremeniti pokojninsko blagajno.
Država mora s svojimi politikami prispevati tudi k reševanju težav, povezanih z demografsko strukturo prebivalstva v Sloveniji, smo še prepričani. V okviru tega mora sprejemati ukrepe in zagotavljati proračunske vire za njihovo izvedbo tako na področju družinske politike kot tudi pri dolgotrajni oskrbi, za katero sindikati že dolgo zahtevamo posebno ureditev z vzpostavitvijo nove oblike socialnega zavarovanja. Vendar to ni in ne more biti naloga demografskega sklada!

Priprave na (raz)prodajo?

Pomenljivo poanto, za kaj pri omenjenem vladnem načrtu o nacionalnem demografskem skladu pravzaprav gre, pa je pred kratkim v intervjuju za Delavsko enotnost prispeval izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko. Sindikati nasprotujemo predlogu zakona o demografskem skladu, ker njegov glavni namen ni zagotavljanje pokojnin. Sklad bo namreč prinesel kopičenje državnega premoženja na enem mestu, je izpostavil. »Vendar vlada obenem povečuje izdatke za družinsko politiko, mlade, pokojnine in podobno. Ko bo v EU spet uvedeno zaradi koronakrize začasno suspendirano fiskalno pravilo in bomo dobili obvestilo mednarodnih institucij, kot sta Mednarodni denarni sklad ali Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, da so izdatki preveliki, kaj jim bo preostalo? Prodaja, ki jo bodo lahko izvedli z enega mesta. Gre za zelo nevarno početje, ki ne zagotavlja varne starosti, ampak ravno nasprotno.« Ko enkrat vse prodaš, nimaš več česa prodajati, oslabitev prvega pokojninskega stebra pa pomeni postopno krepitev zasebnega pokojninskega zavarovanja, je še opozoril Zorko.

Gregor Inkret

Delavska enotnost

To besedilo je izšlo v najnovejši tematski številki – Slovenija, socialna država?, junij 2021 – Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share