Zasebno: Za višji draginjski dodatek ter spremembo kolektivne pogodbe – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

1. 7. 2021

»Dokler levi ne bodo imeli svojih zgodovinarjev, bodo zgodbe o lovu še naprej pisali lovci,« pravi ena izmed številnih različic znanega afriškega pregovora.

S pomočjo spletne strani Working Class History, ki jo upravlja istoimenski kolektiv, in več aktivnosti (različni projekti, podkast ipd.), povezanih z njo, ki jim je mogoče slediti predvsem na družbenih omrežjih, pa je človeku hitro jasno, da svet v resnici spreminjajo tisti, ki jih zgodovinski učbeniki in knjige ponavadi komaj zaznajo – ne nujno bogati in vplivni posamezniki oziroma posameznice, temveč množice običajnih ljudi, kot smo mi vsi.

Na teh straneh vam bomo s pomočjo široke baze najrazličnejših delavskih zgodb ter relevantnih podatkov in informacij vseh vrst, ki jih premore bogat arhiv Working Class History, redno ponujali izbor različnih utrinkov iz zgodovine delavskega gibanja, ki jih bomo kombinirali tudi s pomembnimi zgodovinskimi poudarki iz Slovenije oziroma s tukajšnjega družbenega, političnega in kulturnega prostora.

Izbor ni ne dokončen ne edini pravilen, tole pa smo pripravili za julij:

1. julij 2012

Na tisoče ljudi je v mestu Šifang v kitajski pokrajini Sečuan sodelovalo v nasilnem protestu proti gradnji obsežne topilnice bakra, za katero so se ljudje bali, da bo povzročila razne okoljske in zdravstvene probleme. Prebivalci so napadli sedež lokalnih oblasti, razbijali okna, zažigali avtomobile in se spopadli s policijo. Protest se je končal 3. junija, ko so oblasti oznanile preklic gradnje topilnice in izpustile večino protestnikov, ki jih je aretirala policija.


2. julij 1986

Delavci v Čilu so začeli dvodnevno splošno stavko v protest proti vladavini generala Augusta Pinocheta. Diktator, ki sta podpirali tako ZDA kot Velika Britanija, je v obdobju, ko je bil na oblasti (1973 – 1990), dal mučiti in umoriti na deset tisoče delavk in delavcev ter nasprotnikov režima.

Vir: Wikipedia

5. julij 1888

1400 žensk in deklet, ki so delale v tovarni vžigalic Bryant & Match v vzhodnem Londonu se je odločilo za stavko iz solidarnosti z delavko, ki so jo odpustili zaradi kritiziranja obupnih pogojev dela v tovarni. Vodstvo podjetja se je nato hitro ponudilo, da jo vzamejo nazaj, vendar so stavkajoče zavrnile vrnitev na delo, dokler jim niso popustili tudi pri drugih zahtevah.


5. julij 1934

V San Franciscu je prišlo do t. i. krvavega četrtka, ko je policija ubila dva stavkajoča pristaniška delavca in nekega mimoidočega, zraven pa ranila še 115 ljudi. Delavci so protestirali proti spornim metodam kratkoročnega najemanja zaposlenih, ki so dobili delo samo, ko je obstajala potreba po njem, sicer pa so bili prepuščeni samim sebi. Čez dva tedna je delavstvo iz vsega mesta proti željam sindikatov izpeljalo splošno stavko, ki so jo učinkovito zaključili in poskrbeli za vzpostavitev posebnih organizacij, običajno pod okriljem sindikata, odgovornih za najemanje novih rekrutov oziroma delavcev za delodajalce, s katerim ima sindikat sklenjeno kolektivno pogodbo.


11. julij 1917

V São Paulu je policija pretepla do smrti Joséja Martíneza (v nekaterih primerih ga imenujejo Antonio Martínez), enaindvajsetletnega čevljarja, mimoidočega na delavskih demonstracijah, naperjenih proti visokim življenjskim stroškom. Policija je nato na njegovem pogrebu napadla veliko pogrebno procesijo, delavstvo pa se je odzvalo s protesti po vsem mestu. Naslednji dan je stavkalo 12.500 ljudi, ki se jim je nato pridružilo novih 5000 stavkajočih, medtem ko je vse skupaj naposled preraslo v splošno stavko. Delavke in delavci pa so se vrnili na delo šele po vsesplošnem 10-odstotnem zvišanju plač.


14. julij 1970

Portoriška aktivistična skupina Young Lords je v New Yorku v znak brezbrižnosti odgovornih do zdravstvenih težav portoriške in afroameriške skupnosti ter nezadostne zdravstvene oskrbe v južnem Bronxu okupirala administrativni del bolnišnice Lincoln. Šlo je zgolj za eno od njihovih aktivnosti, povezanih s prizadevanji za boljše javno zdravje v mestu, njihov »zdravstveni aktivizem« pa vključeval proteste proti nezadovoljivim sanitarnim storitvam, obenem pa so izvajali tudi zdravstvene obiske od vrat do vrat in sodelovali z medicinskimi sestrami, tehniki ter zdravniki, ki so se pri otrocih ukvarjali z diagnosticiranjem zastrupitve s svincem, pri odraslih pa s testiranjem na tuberkulozo. otroke testirali na tako ali drugače skrbeli za odrasle in otroke, potrebne pomoči.


15. julij 2009

Gradbeni delavci v Južni Afriki, ki so gradili enega od stadionov, namenjenega za svetovno nogometno prvenstvo leta 2010, so s stavko dosegli zvišanje plač. 70 tisoč delavcev se je teden dni prej odločilo za stavko za nedoločen čas, pri tem pa so zahtevali 13-odstotno zvišanje plač, rekoč, da bodo stavkali do leta 2011, če bo treba. Na koncu so dogovorili za 12-odstotno povišanje plač.


17. julij 1936

V Maroku se je začel nacionalistični državni udar oziroma upor španskih vojaških častnikov z generalom Francom na čelu, ki so novi republikanski vladi napovedali vojno. Na to so se hitro odzvale tudi delavke in delavci: sindikat CNT je zasegel dvesto pušk z dveh ladij, zasidranih v pristanišču, in jih razdelil sindikalnim aktivistom. Delavstvo iz vse Španije je pozneje poprijelo za orožje. V državljanski vojni (1936 – 1939) se je, poenostavljeno povedano, delavski razred boril proti španskim kapitalistom, ki sta jih podpirala nacistična Nemčija in fašistična Italija. V predelih pod nadzorom prvih so anarhisti in socialisti (delavstvo in kmetje) zasedli delovna mesta, tovarne in zemljo in našteto upravljali kolektivno. V državo so se, da bi se borili na strani antifašistov, zgrnili delovni ljudje z vsega sveta, medtem ko so jih zahodne sile, vključno z Veliko Britanijo in Francijo, pustile na cedilu.

Vir: Wikipedia

19. julij 1984

V eni od trgovin v okviru trgovske verige Dunnes v Dublinu na Irskem se je začela stavka, usmerjena proti sistemu apartheida v Južnoafriški republiki. Prodajalka Mary Manning je zavrnila prodajo južnoafriškega sadja, saj je njen sindikat izglasoval, naj se njegovi člani in članice ne ukvarjajo s prodajo južnoafriških dobrin. Ker so prodajalko suspendirali, se je skupaj z enajstimi sodelavkami odločila za stavko, ki je trajala neverjetna tri leta, končala pa takrat, ko je irska vlada vpeljala prepoved prodaje različnih južnoafriških produktov.


20. julij 1923

Začela se je večtedenska splošna stavka rudarjev Trboveljske premogokopne družbe. Rudarji so zahtevali višji draginjski dodatek ter spremembo kolektivne pogodbe. V stavki je sodelovalo 9400 rudarjev, od tega v Trbovljah 4200, v Zagorju 1600, v Hrastniku 1300, Kočevju 900, Rajhenburgu 800 in v Hudi jami 600. Stavko so s pomočjo orožništva in vojaštva 17. septembra zlomili, družba pa je odpustila na stotine rudarjev, ki so si morali poiskati delo v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. To je bila zadnja velika stavka v povojnem revolucionarnem poletu.


24. julij 2009

Na Kitajskem se je, ko jim je prišlo na uho, da bodo njihovo podjetje privatizirali, uprlo 30 tisoč jeklarskih delavcev: enega od nadrejenih so pretepli do smrti, privatizacija pa je bila pozneje preklicana.


25. julij 1867

Nemški revolucionar in kritik politične ekonomije Karl Marx (1818–1883) je napisal predgovor k prvi nemški izdaji svoje nesmrtne klasike Kapital. Šlo je za njegovo življenjsko delo, zamišljeno sicer kot večji projekt, ki naj bi obsegal šest knjig, vendar je za časa njegovega življenja izšla le prva od poznejših treh. Še vedno pa gre za najbolj pronicljivih, tehtnih in relevantnih kritik kapitalizma, kar jih je bilo kadarkoli napisanih. Iz nje se lahko marsikaj naučimo tudi danes.


27. julij 1933

Vozniki avtobusov v Havani so začeli stavkati, sledili pa so jim tudi drugi vozniki. V državi se je začela splošna stavka delavcev in študentov, kar je zaustavilo vsakdanje življenje, brutalnega diktatorja Gerarda Machada, ki se je v zadnjem trenutku sicer poskušal dogovoriti s sindikati in s kubansko komunistično partijo, potem pa mu je podporo odrekla tudi vojska, pa prisililo z oblasti.


28. julij 1932

V ZDA so marširali veterani prve svetovne vojne in zahtevali obljubljene vojne dodatke, vlada pa je nadnje poslala vojsko, ki jih je napadla s tanki, bajoneti, solzivcem in z drugim orožjem. Dodatki naj bi bili izplačani leta 1945, toda zaradi velike svetovne gospodarske krize so številni obubožali, zato so jih želeli prej. Približno 25 tisoč ljudi, belopoltih in temnopoltih, je v Washingtonu postavilo tabor in protestiralo. Del vojaške operacije proti jeznim vojnim veteranom so bila tudi slavna imena, kot so George Patton, Douglas MacArthur in Dwight D. Eisenhower. Vojska je sicer ubila dva veterana in nekaj tednov starega dojenčka, pohabili in poškodovali pa so še na tisoče drugih ljudi.

Viri: Working Class History: Everyday Acts of Resistance & Rebellion, edited by Working Class History, 2020, PM Press in drugo gradivo


Ne spreglejte tudi:

Junij

Pred 116 leti so nastali Industrijski delavci sveta – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

Maj

Prehiteli delavstvo iz industrijsko bolj razvitih držav – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

April

Na Zaloški so orožniki ubili trinajst ljudi – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja

Marec

Da ne bodo vseh zgodb napisali lovci – Utrinki iz zgodovine delavskega gibanja