ZIURS · Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije

PROTI razkroju Slovenije. ZA socialno državo, ki preprečuje revščino.

Spletni kalkulator pokaže učinek interventnega zakona na vaše prihodke in odhodke ter kako bi njegova uveljavitev vplivala na pokojninsko, zdravstveno in blagajno dolgotrajne oskrbe.

Potrjen v državnem zboru 11. 5. 2026. Ustavno sodišče dovolilo izvedbo referenduma. Podpise zbiramo od 1. 9. dalje.
1 · Socialna kapica

Zakon koristi 1,6 % zaposlenih. V skupne blagajne prispevamo vsi.

Od 836.595 zaposlenih je le 13.750 (1,6 %) zaposlenih nad pragom, določenim s socialno kapico. Bruto mesečna plača nad pragom pomeni večjo ugodnost, saj vsak evro nad 7.500 € zaposlenemu prinese 14 centov prihranka pri plačilu prispevkov.

Kako socialna kapica deluje?

Plača 3.000 €
prispevki od celotne plače
Plača 7.500 €
prispevki od celotne plače
Plača 10.000 €
prispevki od 7.500 € naprej
+221 €
Plača 20.000 €
od 7.500 € naprej
+2.757 €
Vsak evro nad 7.500 € bruto / mesec pomeni 14 centov manj plačanih prispevkov. Višja kot je plača, večja je ugodnost.

Kdo je nad pragom

1,6 %
zaposlenih je nad 7.500 € bruto — preostalih 98,4 % ne dobi ničesar
SURS, junij 2026
≈ 13.750
ocenjeno število zavezancev nad pragom od 836.595 zaposlenih
SURS, junij 2026
2,98-kratnik
povprečne bruto plače (2.519 €) je prag 7.500 € — kapica ni za "srednji razred"
SURS, junij 2026
2 · Vaš izračun

Preverite svoj položaj

Predstavljamo kalkulator, s pomočjo katerega lahko izračunate, kaj bi uveljavitev zakona pomenila za vaše prihodke in odhodke ter kako bi vplivala na skupne blagajne socialne države.

Zaposlen/a v rednem delovnem razmerju

Vnesite svoj mesečni bruto prejemek. Podatki se ne shranjujejo; vse je izračunano v vašem brskalniku.

Izračun uporablja uradne prispevne stopnje FURS/ZPIZ 2026.

Porazdelitev vseh 836.595 zaposlenih po bruto plači

SURS, junij 2026 · stolpci po 1.000 € · rdeče = nad kapico
kapica 7.500 €
Pod pragom — prispevki nespremenjeni
Nad pragom — pridobijo s kapico
Poklici, pri katerih del zaposlenih preseže prag. Ugodnost nižjega plačila prispevkov pridobijo zaposleni nad pragom, NE poklic kot celota (vir: SURS, junij 2026):
Generalni direktorji, člani upravP50 8.136 €
Zdravniki specialistiP90 10.565 €
Finančni menedžerjiP90 9.282 €
Vodje zdravstva, R&R, IKTP90 8.104–8.364 €
Kontrolorji zračnega prometaP50 7.770 €
Visokošolski učiteljiP90 7.606 €

Kratica P50 označuje, da več kot polovica zaposlenih v poklicu že presega prag 7.500 €: kapica torej koristi večini tega poklica. Kjer je prikazana kratica P90, pa prag preseže le zgornjih ≈ 10 % znotraj poklica: kapica torej koristi manjšini, več kot polovica zaposlenih pa ostaja pod pragom.

Kapica pri 7.500 € — kaj res ostane v žepu
▸ Prikaži formulo izračuna

Upokojenec/ka — dvojni status

Interventni zakon uvaja dvojni status in ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo. Če vnesete le neto znesek mesečne pokojnine, se prikaže prihranek zaradi ukinitve prispevka. Če vnesete tudi bruto plačo ob hkratni zaposlitvi, se prikažeta še oba scenarija dvojnega statusa.

Novi 115.a čl. ZPIZ-2 · prispevek DO od pokojnin odpade (22. čl. ZIURS).

Samostojni podjetnik (s. p. ) — polni status

Primerjava veljavne ureditve za leto 2026 s predlagano ureditvijo po interventnem zakonu (ZIURS). Zakon zvišuje priznane normirane odhodke in odpravlja 35-odstotno stopnjo nad 72.000 € davčne osnove, zato bi bila davčna osnova obdavčena enotno po 20-odstotni stopnji.

Veljavna ureditev 2026: 80 % normiranih odhodkov do 60.000 € prihodkov, nad tem 0 %; davek 20 % do 72.000 € davčne osnove in 35 % na del osnove nad 72.000 €.Po ZIURS: 80 % do 100.000 €, 70 % od 100.001 do 120.000 €, 40 % na del od 120.001 do 150.000 €, nad 150.000 € pa 0 % normiranih odhodkov; davek 20 % od celotne davčne osnove. Meja povprečja dveh predhodnih let za polnega normiranca se zviša iz 120.000 € na 150.000 €. Sam vnos enega leta zato ne pove, ali zavezanec izpolnjuje pogoje za ostanek v sistemu.

Popoldanski s. p. (ob zaposlitvi)

Dobiček popoldanskega s. p. se obdavči po fiksni 20-odstotni stopnji, ločeno od morebitnega dohodka iz zaposlitve. ZIURS spreminja normirane odhodke in znižuje pavšalni prispevek.

Veljavna ureditev 2026: normirani odhodki 80 % do 12.500 € prihodkov, 40 % na del od 12.500 do 30.000 €, nad 30.000 € pa 0 %. Po ZIURS: normirani odhodki 80 % do 50.000 €, 70 % na del od 50.000 do 70.000 €. Davek 20 % od osnove. Pavšalni prispevek 113,01 € → 106,58 € mesečno od julija 2026 (odpade DO del) — v letu 2026 zato velja pol leta stara, pol leta nova stopnja. Pogoj za izstop: z letom 2026 morate izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, če povprečje vaših prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let preseže 70.000 €.

Najemodajalec — sprememba davka od najemnin

Interventni zakon znižuje dohodnino od prihodkov iz oddajanja nepremičnin s 25 % na 15 % (oz. 5 % za neprofitne najeme). Prihranek ima izključno najemodajalec — najemnik ne dobi ničesar.

Sprememba 132. čl. Zakona o dohodnini (ZDoh-2), velja za tržne najeme (25 % → 15 %) in neprofitne (25 % → 5 %).

Živila in energenti — znižan DDV

ZIURS znižuje DDV na določena živila z 9,5 % na 5 %. Za energente vlada z ločenim sklepom začasno zniža DDV na 9,5 % (za največ 9 mesecev). Prihranek nastopi le, če se prenese v maloprodajno ceno.

DDV živila: 9,5 % → 5 % (25. čl. ZIURS, Priloga IV). Energenti: vlada s sklepom na 9,5 % za ≤ 9 mes. (40. čl. ZIURS).
Skupni učinek socialne kapice na skupne blagajne
−245,8 mio € / leto
Ocenjeni primanjkljaj je enak, ne glede na to, kateri osebni izračun izberete zgoraj. Kapica zmanjšuje prihodke vseh treh socialnih blagajn.
≈ 673.000 € manj vsak dan
ZPIZ · pokojnine
−150 mio €
ZZZS · zdravstvo
−82,6 mio €
DO · dolgotrajna oskrba
−13,2 mio €
3 · Komu jemlje?

Primanjkljaj treh skupnih blagajn

Kapica ne povzroča obstoječih primanjkljajev, jih pa poglablja. Spodaj razčlenjeno po pokojninski blagajni, blagajni dolgotrajne oskrbe in zdravstveni blagajni — kliknite posamezen okvir za podrobnosti.

Primanjkljaj v blagajni dolgotrajne oskrbe — preveden v oskrbo starejših
Referenca: povprečna cena oskrbe v domu starejših (javni zavod) ≈ 1.150 €/mesec = 13.800 €/leto. Vir: SSZS (Skupnost socialnih zavodov Slovenije), 2025. Čakalne dobe za DSO v Sloveniji so med 2 in 4 leta.
Primanjkljaj zaradi kapice (13,2 mio €) — dolgotrajna oskrba
957
oskrbovancev, ki jih kapica letno odvzame
Neuvedba socialne kapice bi zadostovala za letno oskrbo 957 oskrbovancev v javnem domu starejših. Ob čakalnih dobah 2–4 leta to pomeni, da bi skoraj tisoč ljudi prišlo do svojega mesta prej.
Kontekst: blagajna dolgotrajne oskrbe je najmlajša (zakon 2023) in deluje na medgeneracijskem načelu — zaposleni vplačujejo zdaj za storitve, ki jih bodo potrebovali čez 10–20 let. Vsak izpad danes pomeni manj zmogljivosti jutri: manj mest v domovih, manj oskrbe na domu, daljše čakalne dobe.
Primanjkljaj v pokojninski blagajni — preveden v pokojnine
Referenca: povprečna bruto starostna pokojnina po uskladitvi februarja 2026 ≈ 1.001 € × 12 = 12.012 €/leto. Vir: ZPIZ (uskladitev feb. 2026, +5,2 %). Skupno število upokojencev: 653.470.
Predviden primankljaj zaradi kapice (150 mio €) — 13. pokojnina
229 €
Enkratni dodatek na upokojeneca, ki ga uvedba kapice letno odvzame
Prihranjen denar zaradi neuvedbe kapice bi zadostoval za 229 € enkratnega dodatka vsakemu upokojencu — manj kot četrtina povprečne mesečne pokojnine. Tega denarja z uvedbo kapice ni.
≈ 0,64 € manj na upokojeneca vsak dan — samo zaradi kapice.
Predviden primankljaj (150 mio €) — uskladitev pokojnin
+1,91-odstotno
uskladitev pokojnin bi lahko letno financirali brez uvedbe kapice
Brez uvedbe socialne kapice bi bilo na voljo dovolj denarja za skoraj 2-odstotno uskladitev pokojnin vsem upokojencem.
Letni strošek 1-odstotne uskladitve: 78,5 mio €
Opomba: celotni primanjkljaj pokojninske blagajne obstaja neodvisno od kapice — nastaja strukturno, ker demografski pritisk raste hitreje kot prispevna osnova. Kapica primanjkljaja ne povzroča, ga pa poglablja za 150 mio € letno.
Primanjkljaj v zdravstveni blagajni — preveden v zdravstvene storitve
Izberite storitev in poglejte, koliko posegov bi financirali obstoječi primanjkljaj in dodatni izpad zaradi socialne kapice. Cene so tiste, ki jih ZZZS danes plača izvajalcu v javni mreži (model SPP) — ne tržne cene za samoplačnika.
Primanjkljaj zaradi kapice (82,6 mio €) — zdravstvene storitve
82.600.000 €
—
—
Zakaj bi pod pritiskom prve na trg šle prav preproste storitve?

ZZZS je 2025 za storitve namenil 3,954 mrd € — 86 % javnim zavodom. ZIURS ne spremeni mreže, ampak pravila prehajanja kadra, pogodb in presežkov.

J

Javni zavod

javni izvajalec v mreži
  • Nosi urgentne, 24/7 in kompleksne funkcije
  • ZZZS plača storitve po pogodbi
  • Po ZIURS lažje nastopa kot naročnik podizvajalca
K

Koncesionar

zasebnik, del javne mreže
  • Ima koncesijo za določen javni program
  • Po ZIURS ne bi bil vezan na reinvestiranje presežka
Z

Čisti zasebnik

izven mreže / tržna dejavnost
  • Brez programa ZZZS je storitev praviloma samoplačniška
  • Po ZIURS lažje nastopa kot podizvajalec zavoda
  • Zaposleni iz zavodov bi zanj delali do 8 ur/teden
»Lažje in standardizirane storitve so tržno zanimive; javni zavodi pa ohranijo dežurstva, zahtevne primere in urgence.« — gradivo o ZIURS
← podrsajte v desno za celoten prikaz →
StoritevZahtevnostCena ZZZS (2026)
MR kolena, brez kontrastastandardizirana142,95 €
Operacija sive mrenestandardizirana679,97 €
Endoproteza kolkazahtevna, planska8.126 €
Operacija odprtega srcakompleksna, urgentna21.781 €
Obračunske vrednosti, ki jih ZZZS danes plača izvajalcu v javni mreži (model SPP) — ne cena za samoplačnika. Vir: cenik ZZZS 2026, gradivo o ZIURS.
1
Blagajna ZZZS ima že danes primanjkljaj520 mio € za 2026 (FN ZZZS), krije proračun.
2
Kapica ga poglobi za −82,6 mio € letnoOcena na podlagi prispevnih stopenj in števila zavezancev.
3
Interventni zakon zrahlja pravila za koncesionarje in podizvajalceNjihov dobiček ni več vezan na izvajanje storitev in dejavnosti; lažje je sklepanje civilnih pogodb z izvajalci teh storitev..
4
Standardizirane storitve so že danes tržno zanimiveLažje storitve pritegnejo zasebni interes; urgence ostanejo javnim zavodom.
5
Preproste storitve bodo prve na udaruStabilno povpraševanje + nizka kompleksnost = privlačno za zasebne izvajalce. Javni sistem ohrani urgence, a ostane z manj denarja in zahtevnejšimi primeri.