Zaposlitev za nedoločen čas, zaposlitev za določen čas in prekarne oblike dela
Temeljna oblika sklepanja delovnih razmerij je in mora biti delovno razmerje za nedoločen čas. Žal pa se v praksi vse pogosteje iščejo načini sklepanja drugačnih oblik zaposlovanja, ki delavcu kot šibkejši stranki ne nudijo ustrezne pravne varnosti.
Velik problem slovenskega trga dela predstavlja naraščanje prekarnih oblik dela in zaposlovanja za določen čas ter pojav novih oblik opravljanja dela. Delodajalci zaposlovanje za določen čas, ki bi naj predstavljalo izjemo, nemalokrat zlorabljajo, saj sklepajo tovrstne pogodbe o zaposlitvi tudi v primerih, ko za to ne obstaja dejanski razlog. Zato so potrebni ukrepi (zakonski in drugi) za stimuliranje zaposlovanja za nedoločen čas in omejevanje zaposlovanja za določen čas ter drugih prekarnih oblik dela. Potrebno je tudi okrepiti nadzor nad zakonitostjo sklepanja pogodb za določen čas.
V ta namen se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za:
- spremembo ugotavljanja pogojev zakonitosti zaposlitve za določen čas, pri čemer je v večji meri treba upoštevati čas opravljanja dela pri delodajalcu. Pri tem ne sme biti pomembno, ali gre za isto delovno mesto oziroma za isto vrsto dela ali ne, kakor tudi ne, ali gre za neposredno zaposlitev pri posameznem delodajalcu (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) ali pa gre za posredno opravljanje dela (npr. prek agencije za posredovanje dela),
- zvišanje prispevka za zaposlovanje za zaposlene za določen čas,
- preprečevanje prekarnih oblik dela na način, da se sorazmerno povečuje višina prispevkov glede na tveganost zaposlitve,
- večjo regulacijo prekarnih oblik dela, zlasti za določitev pravic delavcev, ki opravljajo delo v omenjenih oblikah in jasno določitev pogojev, kdaj je delo mogoče opravljati v kakšni drugi obliki, kot je redno delovno razmerje,
- nediskriminatorno obravnavo delavcev, ki opravljajo delo v prekarnih oblikah dela, za določen čas, agencijskih delavcev ter delavcev, ki opravljajo delo v okviru t. i. »lažne samozaposlitve«.
Samozaposlitev
Dejstvo, da se samozaposlitev vse bolj pojavlja kot prikrita oblika delovnega razmerja zahteva spremembe na tem področju. Zato zahtevamo sprejetje ustreznih ukrepov, ki bi tovrstne anomalije samozaposlovanja odpravile. Ukrepi morajo jasno določiti, kdaj je institut samozaposlovanja zlorabljen in kdaj bi moralo biti sklenjeno delovno razmerje.
Zavzemamo se za:
- učinkovitejšo regulacijo statusa samozaposlitve,
- oblikovanje ustreznega podpornega okolja ter za večjo socialno varnost samozaposlenih oseb.
- spremembo zakonodaje, v okviru katere bodo samozaposleni pod lažjimi pogoji upravičeni do denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči.
Delo prek agencij za posredovanje delavcev – agencijsko delo
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se zavzemamo:
- da se dovoljeni obseg agencijskega dela pri posameznem delodajalcu zmanjša,
- za zaostritev pogojev za ustanavljanje in delo agencij za zagotavljanje dela drugemu uporabniku,
- za poostritev nadzora nad njihovim delovanjem ter za ostrejše sankcije v primeru kršitev.
Specifičnost položaja agencijskih delavcev zahteva tudi posebno obravnavo teh delavk in delavcev, zlasti z vidika pravic in obveznosti, ki niso neposredno povezane z delodajalcem-uporabnikom. Zato se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zavzemamo za sprejem kolektivne pogodbe, ki bi urejala specifičnost položaja agencijskih delavk ter delavcev, in sicer tako v delovnem razmerju kot tudi na trgu dela.
