Štefka Gabrovec

… je aktivna sindikalistka, članica Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije pa že od njegovega začetka. Skoraj vso svojo delovno dobo je zaposlena v kočevski kemični tovarni Melamin z okoli 200 zaposlenimi. Njeno aktivno držo vsa leta njenega članstva, predvsem kot zaupnice na svojem oddelku razvoja in na ravni celotne družbe, so v sindikatu dejavnosti leta 2020 nagradili tudi s plaketo.


Dosedanja sindikalna pot oziroma sindikalno delo:

Aktivna članica sem že od ustanovitve tega sindikata. In sem spada marsikaj, od pogajanj za kolektivno pogodbo, pogajanj za plače, organiziranja raznih dogodkov. Že več kot 25 let je moja skrb organizacija dedka Mraza v podjetju, športnih iger … ne vem, kaj bi še naštela.

Najbolj spomina vredni sindikalni dosežki:

Najbolj sem vedno vesela, ko je konec prireditve in so otroci veseli (smeh), seveda, da so zadovoljni tudi zaposleni, njihovi starši.

Bili smo tudi na nekaj demonstracijah v Ljubljani, a pri nas je socialni dialog kar v redu potekal, tako da velike potrebe za na cesto nismo imeli. Seveda nismo na isti strani, a nekako je kar šlo.

Zakaj biti sindikalno aktiven?

Včasih so bili drugi časi in smo bili vsi v sindikatu. A še toliko bolj je tudi zdaj pomembno, da smo aktivni. Ni nam vse dano. Dokler je lepo, vse normalno, se ne zavedamo, zakaj je potreben sindikat. Tega se zavemo, ko pride do kakšnih večjih problemov. Pri nas jih ni in upam, da jih tudi ne bo.

Lahko se pa hitro zgodi, da je potrebna sindikalna moč, in takrat je treba biti pripravljen delati in si prizadevati za pravice.

Pa tudi zato potrebujemo sindikat, da se imamo lepo.

Kako sindikate pripraviti na izzive časa?

Sindikalizem je zdaj težji, kot je bil nekoč. Treba je biti zelo dobro podkovan v tem, kaj lahko pričakuješ, kaj smeš zahtevati, pripraviti pa se je treba tudi na način komuniciranja. Na grobo silo ne gre, največkrat se največ doseže z zmernim dialogom. Treba je imeti veliko znanja in informacij, potem je lažje povedati, kaj hočeš, zakaj hočeš, kako do tega prideš.

Potrebno je tudi veliko volje, moči, potrpljenja. Tega ni nikoli dovolj. Eni pa mislijo, da vsega tega ni treba in da bo vedno vse šlo gladko.

Kako (so)delavce spodbuditi, da skrbijo zase in za druge, da se sindikalno organizirajo in delujejo?

Težko. Ni tako hudo, zato nekateri mislijo, da sindikata ne trenutno potrebujejo. Ampak sindikat potrebujemo, trenutno in mogoče ga bomo kdaj še bolj. Pri nas ni bilo odpuščanj, zato se ni treba bati za službe. Vidimo pa, kaj se dogaja drugje, zato je še bolj nerazumljivo, da eni sindikat jemljejo zlahka.

Dostikrat jemljejo sindikat kot nekaj samoumevnega, še posebej mladi, ki pridejo na novo in jih nekateri starejši prepričajo, da so pravice za vse enake in ni treba, da se včlanijo v sindikat; razlika je po njihovo samo v članarini. To seveda ne drži, sindikat potrebujemo.

Obraz sindikata je?

Imeti mora predvsem voljo in znanje. Pomembni so potrpežljivost, vztrajnost. Če takoj vržeš puško v koruzo, nasprotnik to čuti. Naši menedžerji so zelo dobro podkovani v komuniciranju, zato je treba biti dobro pripravljen.

 

Share