Jakob Gašpir

… je predsednik podružnice Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) v posavskem podjetju Athos Elektrosistemi in predsednik Skeieve komisije za mlade. »Dedek je zmeraj pravil, da je vsako delo častno,« svojo sicer kratko delovno pot opiše Jakob, ki ga med drugim izpostavljamo kot obraz sindikata, ker mu je s sodelavci uspelo kot agencijskemu delavcu v nekaj letih poživiti sindikat in okrepiti njegovo moč v podjetju.


Dosedanja sindikalna pot oziroma sindikalno delo:

Kot agencijski delavec sem začel delati v podjetju, na mene pa so se začele obračati sodelavke in sodelavci z vprašanji, za katera sem pričakoval, da se obračajo na sindikalne zaupnike, in nanje sem jih tudi usmerjal. Skupaj z drugimi, ki smo v istem času prišli delat, smo začeli premišljati, ali naj se včlanimo ali ne, pri čemer so nam zaupniki sprva govorili, da ne moremo biti v sindikatu, ker smo agencijski, takisto pa so nam govorili tudi kasneje, ko smo bili že zaposleni za določen čas. Ves ta čas je prihajalo do teh pobud in vprašanj, tudi sami smo se soočali s težavami in iskali načine, da bi se organizirali. Ker smo bili tudi z druge strani deležni odpora in milo rečeno nagajanj, smo ugotovili, da moramo biti bolj konspirativni in manj transparentni. Vzpostavili smo bolj aktivno celico in se na pol tajno dobivali v sobi neke gostilne, kjer smo se pogovarjal, kako naprej: od začetnih idej, da ustanovimo svoj sindikat,do včlanitve v obstoječega in priprave na sindikalne volitve. Sčasoma so nas za razliko od prejšnjega sindikalnega vodstva izbrali direktno člani in članice.

Najbolj spomina vredni sindikalni dosežki:

Najbolj pomembne so dobre povratne informacije od članic in članov, vztrajno delo in učenje na napakah vedno da prave rezultate − povečevanje članstva, vse bolj redka polena, ki letijo pod noge, in korektni dialog ter sogovorništvo z drugo stranjo.

Zakaj biti sindikalno aktiven?

Edino na ta način smo delavci močni, saj moramo biti v kontrapunktu z delodajalci. Seveda obstajajo dobri delodajalci, a je to dobroto treba izkopati.

Kako sindikate pripraviti na izzive časa?

Mlajša generacija sindikalistov ne vidi izziv sindikalnega organiziranja mladih v tem, da išče njihove specifične težave in jih nato posebej obravnava, ampak išče nove pristope v organiziranju. Biti organiziran na delovnem mestu pomeni marsikaj več od tega, da neka organizacija stoji: stvari morajo funkcionirati od spodaj proti vrhu, dihati, se odzivati in razvijati.

Kako (so)delavce spodbuditi, da skrbijo zase in za druge, da se sindikalno organizirajo in delujejo?

Pri organiziranju delavcev na delovnih mestih ni bližnjic. Gre za stalno delo z ljudmi iz oči v oči in tega dela ni konec. Ko gre za organiziranje in vzpostavljanje zavesti, se vendarle postavljaš nasproti delodajalski strani. Pri vzpostavljanju tega kontrasta pa ne more biti prostora, da ljudi strašiš, saj ljudi opogumljamo, ko jih organiziramo. Sindikat ni neka tretja stranka, ampak smo sindikat ljudje, ki volimo predstavnike, ki zastopajo naš interes. Ne pozabimo pa, da ne gre za kreganje, ampak za dialog in iskanje rešitev, ki obema stranema nekaj prinesejo.

Obraz sindikata je:

Obraz sindikata v sindikalnih podružnicah smo to zagotovo zaupniki. Ves čas se učimo, prenašamo izkušnje in pridobivamo vedenje od starejših, bolj izkušenih sindikalnih kolegic in kolegov. Mi smo obraz sindikata, zelo pomembno je, kako pristopamo do svojih sodelavcev, članov in nečlanov.

Share