Marko Levovnik

… je nekdanji rokometaš, ki v Sindikatu športnikov Slovenije (SŠS) opravlja funkcijo samostojnega svetovalca. Enainštiridesetletnik prihaja iz Ljubljane. Tudi njegov prosti čas je povezan s športom: »Prosti čas poskušam v čim večji meri izkoristiti z družino, karseda aktivno.«   


Kako si pristal v sindikalnih vodah? 

Preden sem prišel v SŠS, sem vodil zavod za izobraževanje in usposabljanje v športu, v sklopu katerega smo izvajali tečaje usposabljanja za strokovno-organizacijsko delo na področju športa. Sprememba pravnih aktov in razpisni pogoji za črpanje sredstev ESS na področju športa so v tistem obdobju botrovali, da zasebne organizacije, kot je bil naš zavod, na trgu niso bile več konkurenčne. Takrat sem iskal nove priložnosti in znanec me je usmeril k predsedniku sindikata Dejanu Stefanoviću. Z njim sem opravil pogovor in uradno zaprosil za zaposlitev. V začetku februarja, leta 2010, sem tako prišel na SŠS. 

S čim ste se v SŠS največ ukvarjali v zadnjem času?

Naše delo je zelo raznovrstno. Sam se največ ukvarjam s področjem celostnega razvoja, izobraževanja in usposabljanja naših članov. Seveda pa je tudi delo sindikata na področju športa, tako kot marsikje drugje, v zadnjem obdobju strogo prilagojeno in usmerjeno v reševanje posledic ukrepov pandemije covida-19. Pri nas med drugim zaznavamo precejšen porast plačilne nediscipline klubov (delodajalcev) in sporazumnih prekinitev pogodb.

Na kateri sindikalni dosežek v tem času si najbolj ponosen? 

Težko bi izločil enega. Kronološko gledano naj najprej omenim uvedbo Zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov v letu 2014. Trudili smo se za ustrezno ureditev socialnega in davčnega statusa slovenskih športnikov in se zgledovali predvsem po primerljivih ter že vpeljanih sistemih v športno bolj razvitih evropskih državah. Športniki imajo v primerjavi z drugimi delavci mnogo krajšo delovno dobo ter po zaključku aktivne športne kariere navadno potrebujejo določeno obdobje in tudi denar za lažjo premostitev in preusmeritev v novo poklicno kariero. In ravno cilj premostitvenega zavarovanja je bil, da v času, ko so športniki aktivni in so njihovi dohodki relativno visoki (plače, premije oziroma nagrade za dosežke in tudi sponzorska sredstva), »varčujejo« oziroma prispevajo del svojih dohodkov v tako imenovani premostitveni sklad, za čas po koncu športne kariere, država pa jih pri tem varčevanju spodbuja z ustreznimi davčnimi olajšavami. Na žalost skladu politika na področju športa v tistem času ni bila naklonjena, zato kljub ustanovitvi nikoli ni zaživel v praksi.

V letu 2018 so bila z uvedbo enotne pogodbe o igranju nogometa v Sloveniji dosežena dolgoletna prizadevanja partnerskega Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (Spins). V okviru socialnega dialoga v nogometu so se izoblikovali osnovni kriteriji in zahteve, ki morajo biti vključene v pogodbah med nogometnimi klubi in igralci, z namenom, da se poenoteno uredijo pogodbena razmerja med pogodbenimi strankami. Enotna pogodba o igranju nogometa vsebuje vse bistvene vsebine, ki pripomorejo k zagotovitvi varnega ter stabilnega okolja, v katerem delujejo nogometni klubi in nogometaši. V skladu z Zakonom o športu (ZSpo-1) se delo v športu lahko opravlja na podlagi civilnopravne pogodbe ali delovnopravne pogodbe, zato je nova »enotna« oblika pogodbe pripravljena v obeh različicah. Omeniti moram tudi, da je sindikatu Spins v preteklem letu uspelo po vzoru nogometašev doseči enako statusno ureditev tudi za trenerje, ki svoje delo opravljajo v Sloveniji.

Kaj bi si še želeli doseči v prihodnje?

Naši cilji so trenutno usmerjeni k popolni optimizaciji ureditve razmer v nogometu, z uvedbo enotnih pogodb za trenerje v praksi, s 1. julijem 2021, z uvedbo prve kolektivne pogodbe na področju športa (nogometa) in z uvedbo tako imenovanega jamstvenega sklada, katerega cilj je zagotoviti finančno podporo tistim igralcem, katerih klubi ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti in zaradi različnih razlogov (predvsem insolventnost kluba) nimajo možnosti, da bi plačila, dogovorjena s klubi, dobili izplačana. Potem bomo primere pozitivne prakse na kar najbolj učinkovit način poskušali vpeljati v druge športne panoge, predvsem kolektivne.

Zakaj bi drugim športnikom priporočil sindikalno aktivnost? 

Primarna želja in naloga športnika je, da se popolnoma osredotoči na svoj poklic. Prav dejavnosti sindikata so tiste, ki k temu v veliki meri pripomorejo. Pohvalil bi se s strokovnostjo na najvišji ravni, varnostjo, v smislu zagotavljanja statusnih pravic, pa seveda mnogo ugodnosti, ki jih ponujamo kot edini v Sloveniji. Vedno znova poudarjamo, da je sindikat močan toliko, kot so številčni, enotni in solidarni njegovi člani.

Kako druge športnike spodbuditi, da bi se sindikalno organizirali?

Mlajšim generacijam, ki živijo na drugačen način, imajo drugačen pogled na svet, druge prioritete in predvsem mnogo bolj urejene statusne pravice, kot so jih imeli njihovi kolegi v preteklosti, zelo težko približamo razmere izpred desetih let in več. V zadnjih letih zelo veliko razmišljamo o dodani vrednosti sindikata. Nudenje pravne pomoči in svetovanja na mnogih področjih je vsakdan dela sindikata. Vsako leto ponudimo članicam in članom tudi dodatek v obliki ugodnosti, s katero jih želimo še dodatno spodbuditi k včlanjevanju. V zadnjih dveh letih smo jim na primer zagotovili zavarovanje za trajno nezmožnost opravljanja poklica.

Je v času koronakrize vlada primerno in ustrezno poskrbela za športnike? 

Ne, vlada ni naredila dovolj. Razen izplačila mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene in odloka o brezplačnih hitrih testih ni naredila nič. Predloge, usklajene z deležniki na področju športa, smo poslali tudi v našem sindikatu. Po mnenju sindikatov in delodajalcev na področju športa je daleč najprimernejša rešitev za slovenski sponzorski trg v športu oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb za sponzorja in prejemnika sponzorstva v športu. Konkretneje, predlagana je bila popolna oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb za prejemnika sponzorstva za SDK dejavnost 93.120 (dejavnost športnih klubov) in 93.190 (druge športne dejavnosti) za sponzorska sredstva. Prav tako naj bi bila sponzorska sredstva pri dajalcu sponzorstva davčno priznana v višini 3-kratnika danega sponzorstva.

Poleg omenjenega ni osebe, ki bi področje športa v teh težkih razmerah reprezentativno in zgledno zastopala. Na vodstvenih položajih v športu je premalo strokovno podkovanih ljudi. To je še posebej opazno v času covid krize. Pogrešam nekoga, ki bi zagovarjal in se zavzemal za prisotnost vseh segmentov športa na najvišji ravni odločanja. Lahko bi naredili mnogo več.

Zaskrbljujoči so tudi podatki o upadu gibalne učinkovitosti pri skoraj 75 odstotkih otrok, pri čemer je trenutna gibalna učinkovitost otrok zdrsnila na najnižjo točko v zgodovini spremljave. Tudi tu bi morali ukrepati …

V medijih slišimo, da je velik problem upad gibalnih sposobnosti mlajših, ker se ob trenutnih razmerah v glavnem zadržujejo doma, pred ekrani. Pogrešam primeren odziv stroke, ki pripravlja in objavlja tovrstne analize. Logična posledica takšnih analiz so predlogi rešitev, ki jih pri nas na žalost ni zaznati. Tudi krovne organizacije na področju športne civilne sfere so tukaj popolnoma zatajile. Menim, da bi lahko za začetek najbolj »ogrožene« skupine spodbudili vsaj s pripravo predlogov programov gibanja oziroma primerne vadbe, ki bi jo lahko izvajali doma ali na igriščih, sami ali ob spremstvu skrbnikov. Ob pomoči medijev, bi se pri spremljanju oddaj mladi brez dvoma zabavali, hkrati pa bi jih vsaj malenkost spodbudili k aktivnejšemu preživljanju prostega časa.

Kakšne lastnosti so pomembne za športnika, če želi biti tudi dober sindikalist?

Predvsem sta pomembna zaupanje in pripadnost sindikatu. Prav tako vzpodbujanje solidarnosti med člani sindikata ter zavzemanje za spoštovanje in upoštevanje moralnih in pravnih norm vseh udeležencev v športu.

Share