Renato Flego

… prihaja iz Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS) in je zaposlen v Gasilsko-reševalnem centru (GRC) v Ajdovščini. Od leta 2011 opravlja delo poklicnega gasilca, pred tem pa je delal v Slovenski vojski, v nekaterih drugih industrijskih gasilskih enotah in v tehnično-gasilski službi Aerodroma Ljubljana. Živi v Idriji in je oče treh otrok.


Dosedanja sindikalna pot:

V sindikat sem bil včlanjen pri vseh delodajalcih. Od prve zaposlitve leta 2006 v Slovenski vojski naprej. Do leta 2019 nisem imel kakšnih vidnejših funkcij, takrat pa sem od predhodnika prevzel vodenje sindikata poklicnih gasilcev GRC v Ajdovščini.

Najbolj spomina vredni sindikalni dosežki:

V spominu so mi ostali skupni dosežki našega krovnega SPGS, predvsem tisti najbolj odmevni in medijsko podprti dogodki. Takšen je bil pred vlado organiziran shod, ki je potekal 5. oktobra 2017, kjer se je zbralo veliko poklicnih gasilcev iz javnih zavodov, in sicer s podporo industrijskih gasilskih ter poklicnih letaliških enot. V spominu mi je ostala tudi stavka javnega sektorja in protestni shod pred vlado ter eden od protestnih shodov SPGS in svobodnega sindikata na brniškem letališču zaradi večmesečnih neuspešnih pogajanj.

Zakaj biti sindikalno aktiven?

Če ti ni vseeno za pravice delavcev in si želiš sprememb na bolje, je edina logična stvar, da se včlaniš v sindikat in s tem pomagaš ter vplivaš na dogajanje v korist vseh. Skupaj smo močnejši in uspešnejši. Kot je dejal John Marks Templeton: »Človek vedno najde, kar išče: dobro ali zlo, težave ali rešitve.«

Kako sindikate pripraviti na izzive časa?

Sindikat mora postati stična točka, ne pa točka razhajanj med delavci in delodajalci. Pri tem mislim tako na komunikacijsko kot na pogajalsko raven. Pri sindikatih lahko opažamo upad članstva. Problem pa je, da stvari, ki smo jih pridobili v sindikalnih bojih, veljajo tako za člane ko za nečlane, ki se jim zdijo vse te pravice samoumevne. ker jim zanje ni bilo tteba narediti ničesar. Zato velja povedati, da vložek v članarino sindikata vsekakor ni izgubljena naložba. Treba bo vplivati tudi na mlade in povečati njihovo zainteresiranost za vključevanje v sindikate. Izguba zaradi odhoda iz sindikata ali odhodov v pokoj je izguba številčnosti in moči, s tem pa tudi enotnosti in povezanosti. Dandanes se preveč poudarja zgolj pomen posameznika, na pomen skupnosti pa se pozablja.

Kako (so)delavce spodbuditi, da skrbijo zase in za druge, da se sindikalno organizirajo in delujejo?

Delavce je treba poučiti, naučiti in prepričati, da je sindikat učinkovita sila za spremembe in da članstvo prinaša prednosti. Je predvsem neke vrste zavarovanje, če se delavec znajde v težavah. Pravice pač niso samoumevne in so bile ter bodo pridobljene z rezultati dela sindikatov.

Obraz sindikata je:

Pomembna je komunikacija, pripravljen moraš biti pomagati, znati poslušati in delati z zdravim razumom. Sindikalist mora biti pripravljen, da se izpostavi in nastopi pred javnostjo. Biti pa mora tudi lojalen in pošten.

Share