Obvezno zdravstveno zavarovanje je eden od temeljev socialne varnosti delavcev in socialne države. Omogoča dostopnost popolnega zdravstvenega varstva oziroma zdravstvenih storitev na podlagi prispevkov, ki jih delavci plačujejo iz svoje bruto plače. Premije dopolnilnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja zmanjšujejo dostopnost, saj so previsoke za delavce in upokojence z nizkimi prejemki. Zdravje ne sme postati privilegij bogatih. Zlasti v času gospodarske krize je potrebno ohraniti dostopnost zdravstvenih storitev dohodkovno šibkejšega prebivalstva in medgeneracijsko solidarnost. Solidarnost v zdravstvenem zavarovanju med zdravimi in bolnimi ter med starimi in mladimi zagotavlja dostopnost do popolnega zdravstvenega varstva.

Zaradi hitre rasti stroškov za zdravstveno varstvo je ogrožena finančna vzdržnost zdravstvene blagajne, ki jo upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Racionalizacija stroškov zdravstvenega varstva mora zagotoviti finančno vzdržnost zdravstvene blagajne, da se prepreči črtanje in omejevanje pravic zavarovancev do zdravljenja, zdravil, pripomočkov in do socialne varnosti v času bolezni.

 

  • Zdravstvena reforma le s soglasjem socialnih partnerjev

Uveljavljavljamo načelo, da je potrebno soglasje socialnih partnerjev v Ekonomsko-socialnem svetu o temeljnih vprašanjih vsake zdravstvene reforme. Mednje prištevamo košarico pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja, prispevne stopnje, socialno kapico, reformo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kriterije določanja javne zdravstvene mreže in podeljevanja koncesij ter sestavo in pooblastila organov ter utrditev avtonomije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot edinega nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja.

 

  • Solidarnost v zdravstvenem zavarovanju

Pravico do solidarnosti v enotnem obveznem zdravstvenem zavarovanju pogojujemo z dosledno izterjavo prispevkov vseh kategorij zavarovancev in z izenačitvijo prispevne stopnje vseh kategorij aktivnih zavarovancev. Zavračamo socialno kapico, ki bi omejevala prispevke od visokih plač in zavarovalnih osnov. Zaradi načela medgeneracijske solidarnosti pristajamo na ugodnejšo prispevno stopnjo upokojencev.

 

  • Spodobna socialna varnost v času bolniške odsotnosti z dela

Zavzemamo, da obvezno zdravstveno zavarovanje zagotavlja nadomestila plač v vsem času bolniške odsotnosti z dela, ki ni pokrit s kolektivnimi pogodbami. Denarna nadomestila morajo zagotavljati doseženo raven socialne varnosti. Zahtevamo predpise, ki bodo bolnemu delavcu/delavki zagotovili denarno nadomestilo tudi v času delodajalčeve insolventnosti. Zahtevamo organizacijo izvedeništva, ki bo zagotavljala pravočasne odločbe o upravičenosti do bolniške odsotnosti.

 

  • Organi upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za njegovo avtonomijo

Struktura organov upravljanja ZZZS mora odražati strukturo vplačanih prispevkov. Zahtevamo, da sindikati v njih zastopamo interese delavcev/aktivnih zavarovancev v deležu delavskih prispevkov v prihodkih ZZZS. V postopkih volitev predlagamo kandidate za predstavnike aktivnih zavarovancev v organih upravljanja ZZZS, da skrbijo za namensko, smotrno in učinkovito uporabo s prispevki zbranimi sredstvi.

 

AKTUALNO S PODROČJA:

 

STALIŠČE ZSSS O NORMATIVIH IN STANDARDIH V ZDRAVSTVU

Modra knjiga standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov, ISBN 978-961-6185-07-3, 2011

Stališče ZSSS z dne 18. 11. 2016

 

PROTEST SLOVENSKIH REPREZENTATIVNIH SINDIKALNIH CENTRAL V ZVEZI Z PRIPRAVAMI NA SPREJEM ZZVZZ-1

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije je 27. 5. 2016 potekala novinarska konferenca 7 sindikalnih central (Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Konfederacija sindikatov javnega sektorja, Slovenska zveza sindikatov Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost), na kateri so sindikati predstavili svoje zahteve v povezavi s pripravo Predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1), iz katere so sindikati povsem izključeni.

Izjava reprezentativnih sindikalnih central 27. 5. 2016, nasloviljena na ministrico za zdravje, ga. Milojko Kolar Celarc in v vednost predsedniku vlade, dr. Miru Cerarju

Odgovor ministrstva za zdravje, 21. 6. 2016 15:08 12.1.2017

 

INFORMACIJE O PRAVICAH IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

Informacije in storitve Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za zavarovance

Preprečimo nepotrebno zapravljanje, goljufije in korupcijo v zdravstvu – prijavljajmo nepravilnosti!

Vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje in pridobitev kartice zdravstvenega zavarovanje

Vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje

Kartica zdravstvenega zavarovanja

Kategorije zavarovanih oseb

Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

Vrste pravic

Obseg pravic

Izbira in zamenjava osebnega zdravnika

Bolniška odsotnost – začasna zadržanost od dela

Upravičenci do začasne zadržanosti od dela

Postopek ugotavljanja začasne zadržanosti od dela

Pravice do zdravstvenih storitev

V osnovni zdravstveni dejavnosti pri osebnem zdravniku

V zobozdravstveni dejavnosti

V specialistično ambulantni in bolnišnični dejavnosti

Prevoz z reševalnimi in drugimi vozili

Zdraviliško zdravljenje

Načrtovano zdravljenje v tujini

V domovih za starejše, posebnih socialno-varstvenih zavodih in zavodih za usposabljanje

Obnovitvena rehabilitacija invalidov, udeležba v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanje otrok

Standardi ponudbe zdravstvenih storitev

Cene zdravstvenih storitev

Čakalne dobe

O javni zdravstveni službi

Medicinski pripomočki

Pravica do medicinskih pripomočkov

Informacije o čakalnih dobah NIJZ, Nacionalni inštitut za javno zdravje

Zastopniki pacientov pravic, Ministrstvo za zdravje

Pacientove pravice, Zdravniška zbornica

Pritožbene poti za nadzor nad etično in strokovno dejavnostjo zdravnikov, Zdravniška zbornica

Centralna baza zdravil

Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, publikacija ZZZS, januar 2015

Portal zVEM (Zdravje – Vse na enem mestu) naj bi od 1.1 1. 2016 omogočal pacientom dostop do elektronskih receptov, seznama izdanih zdravil, elektronskih napotnic in drugih zdravstvenih podatkov

Zloženka s podatki o zVEM

Zakon o pacientovih pravicah, UL RS 15/2008

Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o vodenju čakalnih seznamov, UL RS 63/2010

 

NEKATERI PRIMERJALNI POKAZATELJI ZDRAVJA PO PUBLIKACIJI HEALTH AT GLANCE 2015

Ta dokument ZZZS je nastal po publikaciji Health at Glance 2015. Uporabljena in predstavljena je struktura, ki jo uporablja OECD (organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj) – statistične baze podatkov za prikazovanje pomembnejših primerjalnih podatkov držav OECD-ja, v večini primerov gre za 28 držav članic EU, dodane so še Islandija, Norveška in Švica. Sama struktura dokumenta sledi metodologiji statističnih obdelav OECD, po poglavjih Health at a Glance Europe 2015. Poglavja so zdravje, determinante zdravja, zdravstveni viri, kakovost, dostopnost in financiranje.

Dokument je slovenski pregled dogajanja v slovenskem zdravstvu v primerjavi z ostalimi državami članicami EU, posebej v pomanjkanju slovenskih analitičnih podatkov.

Nekateri primerjalni pokazatelji zdravja po publikaciji Health At Glance 2015

 

PREDSTAVITEV ZAKLJUČKOV ANALIZE ZDRAVSTVENEGA SISTEMA V SLOVENIJI, BRDO, 8. 1. 2016

Predstavitev zaključkov Analize zdravstvenega sistema v Sloveniji, je potekala v petek, 8. 1. 2016, na Brdu pri Kranju. Dogodek je bil organiziran v sodelovanju z Evropskim uradom Svetovne zdravstvene organizacije in Observatorijem  za zdravstvene sisteme in politike.

Povezava na spletno stran Ministrstva za zdravje

 

E-ZDRAVJE

Predstavitev oziroma napoved projekta Ministrstva za zdravje e-Zdravje na seji skupščine ZZZS 8. 12. 2015

Predstavitev E-Zdravje

 

ANALIZA SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE ZA SLOVENSKO ZDRAVSTVENO REFORMO

Ministrstvo za zdravje je v pripravah na zdravstveno reformo naročilo analizo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO-SZO) slovenskega zdravstvenega sistema. Glavno sporočilo SZO je bilo, da je Slovenija med vsemi evropskimi državami najboljša po zelo pomembnem kazalniku: v Sloveniji je med vsemi državami najmanjši delež ljudi, ki trdijo, da niso mogli do potrebne zdravstvene storitve, ker si je finančno niso mogli privoščiti. SZO nam priporoča, da v zdravstveni reformi torej ne spreminjajmo tistega, kar se je izkazalo za dobro! Pri tem je posebej poudarila ohranitev dostopnosti zdravstvenih storitev za vse prebivalstvo.

S spletne strani Ministrstva za zdravje:

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in regionalna direktorica evropskega urada Svetovne znanstvene organizacije (SZO) dr. Zsuzsanne Jakab sta 30. 10. 2015 v Državnem svetu govorili o zdravstvenem sistemu in nekaterih rezultatih analize, ki so pokazale, da je naš zdravstveni sistem, glede na vložena sredstva, med boljšimi v Evropi. Dr. Zsuzsanne Jakab je posebno pozornost namenila predstavitvi strategije Zdravje 2020, ki jo je na Regionalnem odboru SZO za Evropo septembra 2012 sprejelo 53 držav. Zdravje 2020 se osredotoča na izboljšanje zdravja za vse in zmanjšanje neenakosti v zdravju z izboljšanim vodenjem in upravljanjem za zdravje.


Posebno pozornost je dr. Jakab namenila predstavitvi okvirnim ugotovitvam analize slovenskega zdravstvenega sistema, ki jo strokovnjaki pripravljajo v tesnem sodelovanju s SZO in Evropskim observatorijem za zdravstvene sisteme. Povedala je, da je slovenski zdravstveni sistem trden, pomembno pa se ji zdi, da Slovenija k reformam pristopa premišljeno, da ne bi ponovila napak drugih držav in zavrgla dobrih rešitev. Slovenija je dobra pri zagotavljanju univerzalnega zdravstvenega zavarovanja in povedala, da moramo zagotoviti različne vire za zdravstvo, da zagotovimo stabilnost zdravstvenih storitev. Med ključnimi izzivi je izboljšanje organiziranosti in učinkovitosti zdravstva, izboljšanje primarnega zdravstvenega varstva ter sodelovanje med različnimi ravnmi v zdravstvu. Opozorila je, da izdatki za zdravstvo ne smejo narasti, posebno pozornost pa mora Slovenija nameniti preventivi, promociji zdravja in dolgotrajni oskrbi. Po besedah dr. Jakab, je vlaganje v zdravje naložba in ne strošek, saj prinaša pozitivne ekonomske, socialne in okoljske učinke.


Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pohvalila sodelovanje s SZO in poudarila, da v okviru te organizacije države članice na skupnih vrednotah soustvarjamo vizijo razvoja zdravstvenih sistemov na podlagi znanstvenih dognanj in dobrih praks. Povedala je, da je bilo vzajemno prizadevanje za krepitev zdravstvenih sistemov podlaga za njeno odločitev o sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropskim observatorijem za spremljanje zdravstvenih sistemov in politik pri pripravi analize zdravstvenega sistema v Sloveniji. Dodala je, da je sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji v marsičem med boljšimi v Evropi. Zaradi nakopičenih problemov, ki jih nismo pravočasno reševali, in afer, ki so največkrat posledica neurejenih odnosov in pomanjkljivosti v sistemu, pa smo spregledali, da Slovenija za tretjino vloženega denarja dosega enake in mestoma boljše rezultate kot sosednja Avstrija. V času krize smo v zdravstvu privarčevali kar 420 milijonov, večinoma linearno in brez predhodne analize, in tako marsikje ustavili prepotreben razvoj. Nadaljevala je, da se je v času krize izkazalo, da je v Sloveniji financiranje zdravstvenega varstva preveč odvisno od prispevkov od plač. To je potrdila tudi analiza. Zaključila je z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, ki je v medsektorskem usklajevanju. Ta bo podlaga za proces, v katerem bomo skupaj izboljševali odzivnost in kakovost našega sistema zdravstvenega varstva. Ministrica za zdravje je zagovornica postopnega uvajanja sprememb, ki temeljijo na dokazih, upoštevajo specifike slovenskega okolja, v njihovo načrtovanje pa so vključeni vsi ključni deležniki. “Zame je ključno, da nikoli ne pozabimo, da vse kar delamo, delamo za dobro ljudi”, je povedala čisto na koncu.
Prezentacija dr. Zsuzsanne Jakab
Govor ministrice za zdravje Milojke Kolar Celar
Zdravje 2020, temeljna evropska izhodišča za vsevladno in vsedružbeno akcijo za zdravje in blagostanje, WHO, 2014

 

PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PLANU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2015-2015 “SKUPAJ ZA DRUŽBO ZDRAVJA”

Stališča ZSSS k predlogu za javno razpravo Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015 – 2015 »Skupaj za družbo zdravja« (ResNPZV 2015 – 2025), ki poteka od 16. 6. 2015 do 16. 8. 2015, so bila oblikovana na 16. delovnem posvetu s predsedniki in sekretarji sindikatov v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je bil 8. 7. 2015 ob 10.00 v veliki sejni sobi v VI. nadstropju, Dalmatinova 4, Ljubljana. Posveta so se udeležili tudi člani skupščine in območnih svetov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) iz ZSSS.

 Pri oblikovanju stališč smo poleg razprave na posvetu upoštevali:

Prvi predlog  resolucije “Skupaj za družbo zdravja”, julij 2015

Stališča ZSSS do prvega predloga resolucije, julij 2015

Stališča SZSS, julij 2015

Drugi predlog  resolucije, december 2015

Stališča Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na dopolnjeni predlog Resolucije, ki so bila ministrici in državni sekretarki v ustni obliki posredovana 18. 12. 2015 na 279. seji Ekonomsko-socialnega sveta