Brez sindikatov ne bi imeli dodatka za prevoz na delo, regresa za letni dopust, povračila za prehrano, dodatka za delovno dobo, plačanega odmora, odpravnin, plačanih dni bolniške odsotnosti …

Brez sindikatov bi bile nižje plače, pokojnine in dodatki, imeli bi slabše pogoje za upokojevanje, manj dni dopusta, bistveno slabše pogoje dela …

Kako se je skozi leta borila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), za kaj smo si prizadevali in kaj izborili, pa si preberite v kronološkem pregledu dela ZSSS od leta 1990 do danes.

Zapis je živ in se sproti dopolnjuje. Če smo karkoli spregledali ali pozabili, nam sporočite!

 

DOSEŽKI ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE

1990: podpisana prva splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo

27. julija je bila podpisana prva Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo v zgodovini Slovenije, katere tekst je bil v pretežni meri pripravljen v Svobodnih sindikatih Slovenije. Do podpisa je prišlo šele potem, ko so svobodni sindikati napovedali splošno stavko, ki naj bi bila 10. septembra. Splošna KP je pomenila temelj za sklepanje kolektivnih pogodb dejavnosti in tako je bilo na njeni podlagi v prvi polovici leta 1991 podpisanih že 21 kolektivnih pogodb dejavnosti. Da pa bi se lahko sklepale kolektivne pogodbe, je bilo treba spremeniti republiški zakon o delovnih razmerjih. Tako je predhodnica ZSSS, Zveza sindikatov Slovenije, že leta 1989 predlagala člene, ki so omogočali sklepanje kolektivnih pogodb, te spremembe zakona pa je Skupščina Republike Slovenije sprejela 29. marca 1990.

Otvoritev prvega kongresa ZSSS v Cankarjevem domu v Ljubljani aprila 1990. Arhiv DE

1991: zakon o stavki, splošna kolektivna pogodba za negospodarstvo in nova ustava

3. aprila je Skupščina SFRJ sprejela zakon o stavki (ki je veljal tudi za Republiko Slovenijo). Vanj so Svobodni sindikati Slovenije prelili vse svoje izkušnje, ki so si jih pridobili z izdelavo stavkovnih pravil ter organiziranjem in vodenjem stavk.
Na prvi konferenci ZSSS, ki je 6. aprila potekala v Velenju, je bila med drugim sprejeta zahteva, da naj skupščina RS in izvršni svet omogočita sindikatom enakovredno sodelovanje pri pripravi in obravnavi odločitev, ki zadevajo delavce. Konferenca je od skupščine in pristojnih organov prav tako zahtevala, naj takoj začnejo postopek za pripravo in sprejem zakona o soupravljanju delavcev.
27. septembra je bila podpisana prva Splošna kolektivna pogodba za negospodarstvo v zgodovini Slovenije. Na podlagi te pogodbe je bila odprta pot za sklepanje kolektivnih pogodb v dejavnostih negospodarstva oziroma v javnem sektorju. Tudi vsebina te pogodbe je bila v pretežni meri pripravljena v ZSSS.
Konec jeseni se je v Skupščini RS pričela razprava o novi ustavi Republike Slovenije. ZSSS je skupščini predložila štiri amandmaje: o sindikalni svobodi, o varstvu pravic iz dela, o pravici delavcev do stavke in o soupravljanju delavcev. Vse štiri omenjene amandmaje je skupščina sprejela in so sestavni del ustave, sprejete 23. decembra.

1992: prva splošna opozorilna stavka

18. marca je bila organizirana prva splošna opozorilna stavka v Sloveniji, ki se je je udeležilo 400.000 delavk in delavcev, napovedovale pa so jo že mnoge manjše stavke (v letu 1991 jih je bilo 212). Stavkovne zahteve so bile: ukiniti je treba zakon o zamrznitvi plač in odpraviti administrativno urejanje plač – pravična cena dela mora biti dogovorjena med sindikati in delodajalci, sprejeti je treba zakon o kolektivnih pogodbah in zagotoviti pravno varnost delavcev, povišati je treba minimalno plačo, da bo znašala najmanj 17.100 SIT, izvršni svet je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije dolžan nemudoma sprožiti aktivnosti in skupaj s skupščino RS sprejeti ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in razvoja, za povečanje socialne in materialne varnosti delavcev in za povečanje možnosti za zaposlovanje delavcev.

V splošni stavki ZSSS je sodelovalo več kot 400.000 delavk in delavcev. Arhiv DE
Stavkovni odbor seznanja novinarje s potekom splošne stavke. Arhiv DE

Stavka je bila zelo dobro organizirana in uspešna, saj je skupščina RS kmalu ukinila zakon o zamrznitvi plač, začele pa so se tudi priprave na pogajanja v zvezi s splošnima kolektivnima pogodbama za gospodarstvo in negospodarstvo ter panožnimi kolektivnimi pogodbami. Ob razpravi o proračunu v skupščini so bila zagotovljena sredstva za sodišča in institucije, ki se ukvarjajo s pravno varnostjo delavcev. Vlada je sklenila povišati zajamčeno plačo, pripravila pa je tudi informacijo o socialnem položaju delavk in delavcev v Sloveniji, o kateri je nato razpravljala skupščina. Dober mesec dni po odmevni stavki je padla vlada Alojza Peterleta.
19. novembra je Ustavno sodišče RS odločilo, da se morajo odpraviti sklepi ministrice za delo o povečanju denarnih nadomestil in sklep upravnega odbora republiškega zavoda za zaposlovanje o povečanju denarnih nadomestil za brezposelnost. Predsedstvo Sveta ZSSS je namreč februarja poslalo ustavnemu sodišču predlog, da oceni omenjena sklepa, saj so brezposelni po mnenju predsedstva v letih 1991 in 1992 prejemali nadomestila za brezposelnost v nasprotju z zakonom in bili zato prikrajšani za pomemben del denarnega nadomestila. Zaradi odprave sklepov je moral državni zbor v proračunu za leta 1993 rezervirati 630 milijonov tolarjev za poplačilo premalo izplačanih nadomestil brezposelnim.
10. decembra je sekretar ZSSS Rajko Lesjak podpisal prvo krovno pogodbo za sklepanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj z direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Krovna pogodba je omogočila 361.959 članom ZSSS in drugim delavcem najmanj 31-odstotni popust pri zdravstvenem zavarovanju ter ustrezno raven zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva.

23. decembra se je prvič konstituiral državni svet RS, v katerega je ZSSS uspelo izvoliti štiri svoje svetnike. Tako je ZSSS zasedla vse štiri sedeže v svetu, kolikor jih pripada sindikatom.

1993: sprejet zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij

Julija je bil sprejet zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. ZSSS, ki si je do takrat pridobila veliko informacij iz Nemčije in Avstrije, je aktivno sodelovala pri njegovem sprejemanju v vseh fazah zakonodajnega postopka, zato se je zakon v precejšnji meri približal predlogom ZSSS. Med drugim so bili sprejeti predlogi ZSSS o pogojih za delo sveta delavcev, določene so bile zadeve, v katerih svet soodloča skupaj s pristojnim organom družbe, določeno je bilo sodelovanje predstavnikov delavcev v nadzornem svetu in predvidena funkcija delavskega direktorja v upravi družbe.

1994: podpisan tristransko usklajen dogovor o politiki plač

25. aprila so socialni partnerji in vlada podpisali prvi, tristransko usklajen dogovor o politiki plač v zgodovini Slovenije, skupaj s tarifno prilogo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Dogovor je bil podpisan šele po grožnji ZSSS, da ga ne bo podpisala, če vanj ne bodo vključene te njene zahteve: da se prepreči zmanjševanje plač v organizacijah, ki dobro gospodarijo, da se ohrani sistem kolektivnih pogodb dejavnosti in zagotovi avtonomija pogajalskih partnerjev, da se v primeru znižanja izhodiščnih plač za 10 odstotkov upošteva mnenje sindikata podjetja in uveljavi arbitražni postopek, da se izboljša eskalacijska lestvica in da se ustanovi tripartitni organ – ekonomski in socialni svet.
26. septembra so socialni partnerji in vlada podpisali pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. Kmalu po podpisu je začel delovati in obravnavati pomembne teme.

1995: sprejet prvi socialni sporazum v zgodovini države

31. marca so socialni partnerji in vlada podpisali socialni sporazum za leto 1995, ki je bil prvi tovrstni sporazum v zgodovini Slovenije. Sporazum je vključeval pomembne zadeve, kot so na primer zaveza vlade, da se bo inflacija v tem letu znižala najmanj na raven 10 odstotkov, da je treba sprejeti zakon o minimalni plači, da mora minimalna bruto plača znašati najmanj 40 odstotkov povprečne bruto plače, da mora vlada z ukrepi zmanjševati brezposelnost in da mora rast zaposlenosti v gospodarstvu znašati najmanj 1 do 2 odstotka, da je treba zagotoviti enako usklajevanje plač in pokojnin z rastjo življenjskih stroškov, da bo vlada zagotovila pogoje za učinkovito delovanje inšpektorata za delo in podobno.

1996: opozorila stavka 

Septembra je upravni odbor GZS odpovedal splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, svojim združenjem pa naročil, naj odpovedo tudi KP dejavnosti. V istem mesecu je ZSSS organizirala izredno konferenco in dva manjša protesta pred GZS, nato pa 24. oktobra 1996 dvourno stavko pod geslom »Množični, složni in solidarni«, v kateri je sodelovalo 210.000 članov ZSSS iz 3718 podjetij in družb. Vodil jo je 4001 stavkovni odbor, aktiviranih pa je bilo 12.966 stavkovnih straž. Stavkovne zahteve ZSSS so bile med drugim: preklic odpovedi splošne in panožnih kolektivnih pogodb, začetek pogajanj na osnovi veljavnih kolektivnih pogodb, ki morajo veljati do sklenitve novih, dosledno izvajanje socialnega sporazuma in sklenjenih kolektivnih pogodb ter prenehanje njihovih kršitev. Opozorilna stavka je bila uspešna, saj je po njej vendarle prišlo do prvih pogovorov med delodajalskimi in sindikalnimi organizacijami. Decembra so delodajalci in sindikati podpisali dogovor, s katerim so se sporazumeli, da bodo pogajanja potekala na podlagi odpovedane splošne kolektivne pogodbe, ki naj bi veljala v času pogajanj.

Člani in članice ZSSS so od vodstva GZS zahtevali preklic odpovedi kolektivnih pogodb. Arhiv DE
Splošna stavka je potekala v skladu s stavkovnimi pravili. Arhiv DE

1997: sprejet zakon o določitvi minimalne plače

Na podlagi zahteve ZSSS v socialnem sporazumu za leto 1995 je bil 26. junija sprejet zakon o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač.

1998: reforma pokojninskega sistema

To leto so zaznamovala dogajanja v zvezi z reformo pokojninskega sistema. Bela knjiga o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vsebovala model, ki je po vzoru južnoameriških držav najavljal privatizacijo pokojninskega sistema z obveznim drugim stebrom ter podaljšanje upokojitvene starosti na 65 let za moške in 63 let za ženske. ZSSS je temu modelu in zvišanju upokojitvene starosti ostro nasprotovala in že februarja zbrala več kot 150.000 podpisov proti pokojninski reformi, ki jih je predala podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku dan pred napovedano obravnavo zakona v državnem zboru.

Delegacija ZSSS je podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku izročila 150.000 podpisov proti predlagani pokojninski reformi. Arhiv DE

28. marca je ZSSS proti pokojninski reformi organizirala do tedaj najbolj množične demonstracije »Za varno starost gre!«. Udeležilo se jih je več kot 20.000 članov in članic ZSSS, ki so se v Ljubljano pripeljali z več kot 250 avtobusi. Demonstranti so se zbrali na Trgu republike, kjer so ponovno izrazili svoje nasprotovanje predvideni reformi pokojninske zakonodaje. Po demonstracijah je ZSSS naslovila na ministra za delo pismo, v katerem je zahtevala odgovore na svoja stališča in zahteve o pokojninski reformi in zagrozila, da bo, če minister ne bo odgovoril, zahtevala njegovo zamenjavo. Vlada se je na to odzvala in iz bele knjige umaknila dobršen del spornih predlogov ter pripravila nov predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vendar pa je julija svoj predlog brez soglasja socialnih partnerjev poslala v obravnavo v državni zbor.

Množica članov in članic ZSSS na poti iz ljubljanskega Tivolija proti Trgu republike. Arhiv DE

Državni zbor je 25. novembra sprejel zakon o davku na dodano vrednost, ki je upošteval predlog ZSSS o določitvi dveh stopenj davka, in sicer splošne stopnje 19 odstotkov ter nižje stopnje 8 odstotkov za nujne življenjske potrebščine. V prvem predlogu zakona je namreč vlada predvidela samo eno, to je splošno stopnjo v višini 19 odstotkov.

1999: sprejem v Evropsko konfederacijo sindikatov

Po protestnem shodu okoli 3000 delavcev pred državnim zborom, ki ga je ZSSS organizirala 25. februarja in na njem opozorila, da predlog pokojninskega zakona ni usklajen s socialnimi partnerji, so se pogajanja med vlado in socialnimi partnerji o pokojninski reformi vendarle začela. Končni rezultat pogajanj je bil, da so sindikati 28. aprila z vlado podpisali dogovor o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ZSSS je v njem uveljavila svoja stališča: načelo, da tisti, ki doseže polno delovno dobo, dobi polno pokojnino ob minimalnem pogoju, to je starosti 58 let; preprečila je, da bi pokojninski sistem s pomočjo drugega stebra privatizirali; dosegla je tudi večjo postopnost pri uvajanju sprememb v pokojninskem zakonu, kar naj bi zaščitilo zlasti delavke. Vlada se je obvezala, da bo rešitve iz dogovora uveljavila v razpravah o novem pokojninskem zakonu v parlamentu. Omenjene rešitve je državni zbor sprejel, novi zakon pa je začel veljati 1. januarja 2000.

16. marca je bila ZSSS sprejeta v polnopravno članstvo Evropske konfederacije sindikatov (European Trade Union Confederation, kratici EKS ali ETUC), in to kot edina sindikalna centrala iz Slovenije. Članstvo v EKS ji je omogočilo, da so njeni predstavniki lahko sodelovali pri oblikovanju evropske sindikalne politike, v pogajanjih za avtonomne sporazume z evropskimi delodajalskimi organizacijami, da so dobili vse informacije iz predpristopnega procesa vstopanja Slovenije v EU, hkrati pa je ZSSS dobivala tudi strokovno podporo, če jo je potrebovala.
Državni zbor je 30. junija sprejel zakon o zdravju in varnosti pri delu, ki je nastajal z velikim strokovnim prispevkom ZSSS.

Še nisi članica ali član sindikata?

Preberi razloge za včlanitev, izberi svoj sindikat in se včlani!

2000: zmanjšanje dohodnine za najslabše plačane delavce

V začetku januarja je ZSSS zahtevala pogajanja o spremembah dogovora o plačni politiki in zmanjšanju dohodnine za najslabše plačane delavce. S slednjo zahtevo je uspela, saj je z zakonom o izjemnem znižanju dohodnine, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja, bilo na boljšem okoli 290.000 zavezancev. Posamezniki so preveč plačano dohodnino dobili vrnjeno v dveh obrokih. Zahteve, da bi bile minimalne plače povsem oproščene dohodnine, pa ni bilo mogoče uskladiti.

Protest ZSSS in drugih sindikatov, ker je GZS prekinila pogajanja o plačni politiki. Arhiv DE

2001: sprejet nov zakon o delovnih razmerjih

Po dolgoletnih pogajanjih (vlada je predlog novega zakona o delovnih razmerjih prvič predstavila leta 1997) so socialni partnerji in vlada 7. novembra podpisali izjavo o usklajenosti določb novega zakona o delovnih razmerjih. V pogajanjih je ZSSS uspelo ohraniti določilo, da se odmor za malico všteva v delovni čas, prav tako so bili sprejeti njeni predlogi, da nekatere pravice iz kolektivnih pogodb postanejo sestavni del zakona. Zakon je bil, kljub nekaterim poskusom poslancev, da bi ga vrnili v ponovno obravnavo, nato sprejet 24. aprila 2002, veljati pa je začel 1. januarja 2003.
19. aprila so socialni partnerji in vlada podpisali aneks k dogovoru o politiki plač za obdobje 1999–2001, v katerem so se dogovorili, da bo regres za letni dopust višji tako, da bo izenačen z regresom v negospodarstvu. Prav tako naj bi se plače usklajevale z rastjo življenjskih potrebščin dvakrat letno, in sicer avgusta in januarja. Dogovorjeno je tudi bilo, da se bodo plače avgusta uskladile za 90 odstotkov rasti cen.
Dan pred vrhunskim zasedanjem predsednikov držav in vlad EU, 13. decembra, je Evropska konfederacija sindikatov organizirala množične demonstracije v Bruslju. Več kot 100.000 članic in članov sindikatov je zahtevalo, naj Listina o temeljnih pravicah, ki jo je Evropski svet sprejel v Nici in v kateri so bile sindikalne pravice naštete kot sestavni del človekovih pravic (pravica do včlanjevanja v sindikate in organiziranja sindikatov, pravica do kolektivnega pogajanja in sklepanja kolektivnih pogodb, pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju, pravica do stavke), postane sestavni del nove ustavne pogodbe o EU in tako iztožljiva pred Sodiščem Evropske unije. Na demonstracije je prišlo tudi 150 sindikalistov iz ZSSS. Demonstracij z enakimi zahtevami, ki jih je organizirala Evropska konfederacija sindikatov leta 2001 v Nici, se je ZSSS udeležila s 120 sindikalisti. S to zahtevo smo ZSSS in drugi evropski sindikati demonstrirali še 20. junija 2007 v Bruslju in uspeli šele 1. decembra 2009, ko je listina s sprejetjem Lizbonske pogodbe pridobila neposredni učinek iz 6. člena Pogodbe o EU in tako postala zavezujoč vir primarne zakonodaje Evropske unije in iztožljiva pred Sodiščem EU.

Da mora Listina o temeljnih pravicah EU postati pravno obvezujoča, je na ulicah Bruslja zahtevalo več kot 100.000 sindikalistk in sindikalistov iz vse Evrope, med njimi tudi ZSSS. Arhiv DE

2002: sprejet zakon o sistemu plač v javnem sektorju

24. aprila je na jubilejni stoti seji ekonomsko-socialnega sveta dobil zakon o sistemu plač v javnem sektorju polno podporo, saj je v veliki meri nastajal s sodelovanjem sindikatov.

2003: razpisan referendum o obratovalnem času trgovin

22. aprila so socialni partnerji in vlada podpisali nov socialni sporazum za obdobje 2003–2005. Z njim so se med drugim dogovorili za uravnotežen ekonomski in socialni razvoj, nujen tudi zaradi vstopanja v EU. V sporazumu so se zavezali, da bosta zdravstvena in davčna reforma lahko uveljavljeni le ob soglasju socialnih partnerjev. Dogovorili so se tudi za nov evropski način usklajevanja plač, ki je predvideval upoštevanje inflacije v Sloveniji in v izbranih evropskih državah, in soglašali s pripravo zakona o minimalni plači.
Junija se je ZSSS vključila v akcijo svojega člana – Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki je organiziral zbiranje podpisov pred sedeži občinskih in mestnih upravnih enot v podporo za razpis referenduma o obratovalnem času trgovin. Sindikalni aktivisti so bili pri svojem delu izjemno uspešni, saj so v slabem mesecu dni in še pred rokom zbrali več kot 40.000 potrebnih podpisov. Vodstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije je podpise nato svečano odneslo v državni zbor in jih predalo predsedniku Borutu Pahorju. Referendum z referendumskim vprašanjem »Ali ste za to, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do deset nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?«, ki je bil 21. septembra, je bil za sindikate uspešen, saj je skoraj 58 odstotkov volivcev glasovalo za spremembo zakona.

2004: podpisan dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju

Ker je Gospodarska zbornica Slovenije vztrajno blokirala pogajanja o spremembi tarifnih delov kolektivnih pogodb, pa tudi sicer je dajala prednost sklenitvi nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, je sedem industrijskih sindikatov ZSSS dne 25. februarja izvedlo enourno opozorilno stavko, v kateri je sodelovalo 120.000 članov.

Stavkajoče delavke, februar 2004. Arhiv DE

Sindikati dejavnosti iz ZSSS so zahtevali takojšnjo deblokado socialnega dialoga in začetek pogajanj o tarifnih delih kolektivnih pogodb dejavnosti. Kljub stavki GZS ni pokazala posluha za sindikalne zahteve, zato je ZSSS 3. aprila organizirala v Ljubljani množične demonstracije pod geslom »Dovolj nam je! Zahtevamo višje plače!«. Udeležilo se jih je okoli 15.000 delavcev, in sicer ne samo iz industrijskih sindikatov, temveč solidarnostno tudi iz sindikatov storitvenega in javnega sektorja. Ker tudi po njih odziva GZS ni bilo, je ZSSS napovedala splošno stavko, ki naj bi bila 26. maja.

Zahtevamo višje plače! April 2004. Arhiv DE

28. aprila je bil podpisan dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005. ZSSS je bila z dogovorom zadovoljna, saj je prvič predvideval zvišanje plač ne v odstotkih, ampak v absolutnem znesku. Dogovor je določal, da se morajo plače vsem zaposlenim v letu 2004 zvišati za najmanj 5000 SIT bruto, v letu 2005 pa še za najmanj 5100 SIT bruto. Vseboval je tudi določilo, da se lahko podpisniki kolektivnih pogodb dejavnosti dogovorijo tudi za višje zneske uskladitev plač. Po podpisu dogovora in grožnji ZSSS s stavko so pogajanja o novih ali dopolnjenih tarifnih prilogah KP vendarle stekla, zato je ZSSS stavko začasno odložila.

2005: neuspešen poskus uvedbe enotne davčne stopnje

19. marca se je ZSSS s 160 člani udeležila množičnih demonstracij v Bruslju, ki jih je Evropska konfederacija sindikatov organizirala proti predlogu direktive o storitvah na notranjem trgu, t. i. Bolkesteinovi direktivi. Predlog je vseboval načelo države izvora, po katerem bi za delavce, ki bi opravljali storitve v drugi državi članici, veljala delovnopravna in socialna zakonodaja države, iz katere prihajajo. Sindikati so takoj ocenili, da ta predlog uvaja socialni damping, in zahtevali, da se to načelo spremeni tako, da za delavca, ki prihaja na delo iz druge države, velja zakonodaja države gostiteljice. ZSSS se je 14. februarja 2006 s 150 člani ponovno udeležila demonstracij proti tej direktivi v Strasbourgu, organiziranih v času zasedanja Evropskega parlamenta. Slednji je predlog direktive bistveno spremenil in večinoma upošteval predloge evropskih sindikatov.
Vlada Janeza Janše je v prvi polovici 2005 ustanovila vladni strateški svet za gospodarski razvoj, ki je nato vladi predlagal uvedbo enotne 20-odstotne davčne stopnje (EDS) po zgledu Slovaške. Ta bi med drugim veljala tudi za davek na dodano vrednost in bi ukinila nižjo stopnjo. ZSSS je takoj ocenila posledice predlaganega in se dogovorila za srečanje s sindikalnimi kolegi iz Slovaške; ti so povedali, da je enotna davčna stopnja na Slovaškem privedla do velikega socialnega razslojevanja. Jeseni 2005 je ZSSS na številnih novinarskih konferencah predstavila, kaj bi enotna davčna stopnja pomenila za kmetijsko in živilsko industrijo, za gostinstvo in turizem, za delavce, študente, upokojence. V javnem diskurzu so še posebej odmevale besede Dušana Semoliča, da bi z uvedbo enotne davčne stopnje »bogati postajali še bogatejši, revni pa še revnejši«.
Ker je vlada vztrajala pri uvedbi enotne davčne stopnje, je ZSSS dne 26. novembra v Ljubljani organizirala demonstracije pod geslom »Za ohranitev socialne države Slovenije«. Demonstracije so po dogovoru postale skupen projekt štirih sindikalnih central, pridružili sta se jim še Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije, dve sindikalni centrali (Alternativa in Solidarnost) pa sta uvedbo enotne davčne stopnje podpirali. Demonstracij se je kljub močnemu sneženju udeležilo več kot 40.000 članov sindikatov in so bile do tedaj največje v samostojni Sloveniji. Po demonstracijah je vlada svoje predloge o uvedbi enotne davčne stopnje umaknila.

Za ohranitev socialne države Slovenije, november 2005. Arhiv DE
Za ohranitev socialne države Slovenije, november 2005. Arhiv DE

8. decembra so predstavniki sindikalnih central podpisali sporazum o delitvi sindikalnega premoženja, za kar si je ZSSS prizadevala od osamosvojitve dalje. K dokončni rešitvi tega problema je prispeval tudi takratni minister za javno upravo, Gregor Virant, ki je sindikatom obljubil, da bo spoštoval doseženi sporazum med sindikati in ga pretvoril v zakon. Virant je obljubo držal in državni zbor je 11. julija 2007 ta zakon tudi sprejel.

2007: največje sindikalne demonstracije v zgodovini Slovenije

2. oktobra je bila v prostorih vlade slovesnost, na kateri so socialni partnerji in vlada podpisali socialni sporazum za obdobje 2007–2009. Predsednik vlade Janez Janša se je ob tej priložnosti zahvalil socialnim partnerjem, ki so odigrali eno ključnih vlog pri prevzemu evra. Za ZSSS je bil to pomemben dokument, saj so bili v njem vsebovani tudi predlogi ZSSS o tem, kaj narediti, da bodo mladi lahko dobili delo za nedoločen čas in da starejši ne bodo brez dela. Skušali so odgovoriti tudi na vprašanje, kako priti do evropskih plač.

17. novembra je ZSSS skupaj z drugimi centralami, Zvezo društev upokojencev in Študentsko organizacijo Slovenije organizirala največje sindikalne demonstracije v zgodovini Slovenije, na katerih se je pod geslom »Skupaj za večje plače« zbralo več kot 70.000 ljudi. Organizirala jih je zaradi delodajalskega zavračanja sindikalnih zahtev na pogajanjih. Sindikati so namreč zahtevali, da se morajo osnovne plače delavk in delavcev usklajevati z rastjo življenjskih stroškov ter delom rasti produktivnosti na ravni posameznih dejavnosti.

Skupaj za večje plače, november 2007. Arhiv DE
Skupaj za večje plače, november 2007. Arhiv DE
Skupaj za večje plače, november 2007. Arhiv DE

 

Še nisi članica ali član sindikata?

Preberi razloge za včlanitev, izberi svoj sindikat in se včlani!

2008: evropske demonstracije v Sloveniji

Državni zbor je 29. februarja sprejel zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. ZSSS je več kot deset let zahtevala sprejem zakona, po njegovem sprejemu pa ni bila povsem zadovoljna, saj niso upoštevali njene zahteve, da mora biti v udeležba delavcev pri dobičku obvezna za vsa podjetja. V zakonu je namreč delitev dobička delavkam in delavcem prepuščena dobri volji uprav podjetij.
Februarja je ZSSS napovedala splošno opozorilno stavko članov zasebnega sektorja za 13. marec in jo takrat tudi izvedla. Stavka je potekala v različnih časovnih intervalih med 6.00 in 22.00, v njej je sodelovalo 150.000 delavk in delavcev. Glavne stavkovne zahteve so bile: dvig vseh osnovnih plač z marcem 2008 za 6 odstotkov brez upoštevanja dodatkov; zagotovilo, da se v KP za 2008 in 2009 vse plače s 1. avgustom uskladijo z rastjo inflacije, in zagotovilo, da se v KP za 2008 in 2009 upošteva produktivnost na ravni panog.
5. aprila je EKS skupaj z ZSSS pripravila v Ljubljani evropske demonstracije pod geslom »Evropski delavci zahtevamo višje plače!«. Skupaj z voditelji EKS se je demonstracij udeležilo več kot 35.000 sindikalistov iz 54 central iz 29 evropskih držav. To so bile prve evropske demonstracije, ki so bile organizirane v novi članici EU, zahteve demonstrantov pa so bile uperjene proti finančnim ministrom članic EU, ki so zasedali na Brdu pri Kranju. Zahtevali so zvišanje plač in izboljšanje kupne moči ter odpravo neenakosti plač med moškimi in ženskami.

Evropske demonstracije v Ljubljani aprila 2008. Arhiv DE
Evropske demonstracije v Ljubljani aprila 2008. Arhiv DE

Po dolgotrajnih pogajanjih so predstavniki sindikatov in delodajalcev 30. maja svečano podpisali Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov za leti 2008 in 2009. ZSSS je ob tem izpostavila stvarno pristojnost pogodbe, saj je zajemala vse delavce, ki do takrat niso bili v sistemu kolektivnih pogodb. V ZSSS so bili tudi zadovoljni, da je bil s pogodbo narejen korak naprej na področju produktivnosti, kar je bila zahteva vseh sindikatov, intenzivno pa so se odprla tudi pogajanja na panožnih ravneh.Decembra se je ZSSS udeležila demonstracij v Strasbourgu proti predlogu revidirane direktive o delovnem času, ki so jo sprejeli ministri za delo in zaposlovanje članic EU in je vsebovala za sindikate nesprejemljive rešitve, kot so možnost podaljšanja delovnega tedna na 65 ur, predlog, da se neaktivni čas dežurstva ne šteje kot delovni čas, podaljšanje obdobja preračunavanja povprečnega delovnega tedna s 4 na 12 mesecev in podobno. Sindikalne demonstracije so bile uspešne, saj Evropski parlament predlaganih rešitev ministrov ni sprejel.

Pred odhodom na demonstracije v Strasbourg so člani in članice ZSSS pred vladnim poslopjem v Ljubljani opozorili na nesprejemljive predloge o delovnem času. Arhiv DE
Na demonstracijah v Strasbourgu. Arhiv DE

2009: za dostojne plače in varno starost

Marca se je skupina predstavnikov ZSSS udeležila demonstracij v Londonu pod geslom »Ljudje naj bodo prvi«. Več kot 40.000 udeležencev demonstracij je od svetovnih voditeljev, ki so se nekaj dni za tem sestali na vrhu držav G-20 v britanski prestolnici, zahtevalo, naj ukrepajo zoper naraščajočo revščino, posledice podnebnih sprememb in poskrbijo za več in boljše zaposlitve.
Evropska konfederacija sindikatov je od 14. do 16. maja organizirala regionalne demonstracije v Madridu, Bruslju, Berlinu in Pragi pod geslom »Boj s krizo: dajte prednost ljudem!«. Na njih je skupno sodelovalo več kot 350 000 sindikalistov, 150 predstavnikov ZSSS pa se je 16. maja pridružilo kolegom v Pragi. Tam je namestnik generalnega sekretarja EKS Reiner Hoffman udeležencem demonstracij dejal, da je sedanji neoliberalni kapitalistični sistem organiziran tako, da bogate dela še bogatejše, sindikate šibkejše, državo blaginje cenejšo ter povečuje neenakost med ljudmi in dobiček delničarjev. Sistem je zadel infarkt in delavci plačujejo za njegovo okrevanje, je poudaril.

Evropske demonstracije v Pragi. Arhiv DE

Na Prešernovem trgu v Ljubljani se je 28. novembra zbralo 30.000 protestnikov, članov sindikatov, študentov, upokojencev, na demonstracijah pod geslom »Za dostojne plače in varno starost!«. Zahtevali so dvig minimalne plače na 600 EUR neto ter nasprotovali spornim predlogom pokojninske reforme in v okviru tega tudi predlaganemu zvišanju upokojitvene starosti na 65 let. Nekaj dni kasneje je predsednik vlade Borut Pahor sprejel predsednike sindikalnih central, ki so mu izročili zahteve z demonstracij. Dušan Semolič in Milan Utroša pa sta na ministrstvo za delo odnesla skoraj 47.000 podpisov pod peticijo ZSSS glede minimalne plače in predlagane pokojninske reforme ter jih predala ministru Ivanu Svetliku.

Protest za dostojne plače in varno starost novembra 2009 v središču Ljubljane. Arhiv DE
Protest za dostojne plače in varno starost novembra 2009 v središču Ljubljane. Arhiv DE

2010: dvig minimalne plače

11. februarja je državni zbor soglasno sprejel predlog zakona o minimalni plači, ki je upošteval zahteve ZSSS in predvidel dvig minimalne plače za 23 odstotkov oziroma za 136,72 evra. Minimalna plača je po novem znašala 734,15 evra bruto (prej 597,43 evra).

Dvig minimalne plače takoj! Januar 2010. Arhiv DE

2011: proti spremembam pokojninskega sistema in proti malemu delu

Ena izmed najbolj odmevnih sindikalnih akcij je bil referendum proti nesprejemljivim spremembam pokojninskega sistema pod okriljem ministra Svetlika – sprememba je predvidevala 43 let pokojninske dobe ali 65 let starosti. ZSSS je vztrajala pri stališču, da je 40 let vplačevanja prispevkov dovolj, ne glede na doseženo starost. Sindikalne centrale so zbrale potrebnih 40.000 podpisov, njihovo zbiranje pa je vmes prekinil državni zbor, ki je na Ustavno sodišče RS vložil pobudo za presojo, ali bi z odložitvijo novega pokojninskega zakona lahko nastopile protiustavne posledice. Ustavno sodišče je po dveh mesecih dalo prav ZSSS in zbiranje podpisov se je nadaljevalo. Na junijskem referendumu je ob 40,46-odstotni udeležbi za zakon glasovalo 27,95 odstotka volivcev, proti pa 72,05 odstotka.

Ker je ZSSS že vložila pobudo za razpis referenduma proti predlagani pokojninski reformi, se je dogovorila s Študentsko organizacijo Slovenije, da je ta aprila vložila pobudo za razpis referenduma proti malemu delu, ki mu je tudi ZSSS močno nasprotovala. ZSSS je že pred tem organizirala mednarodno konferenco, na kateri so sodelovali neodvisni strokovnjaki iz Nemčije in Avstrije in opozarjali na nevarnosti predlaganega zakona o malem delu. Obe organizaciji sta se dogovorili za skupno zbiranje podpisov in jih zbrali več kot 40.000. Referendum je bil 10. aprila 2011, udeležba je bila 33,99-odstotna; za je glasovalo 19,33 odstotka volivcev, proti pa 80,07 odstotka.

2012: 2. maj ostane dela prost dan

Vlada je konec marca pripravila izhodišča za uravnoteženje javnih financ in jih poslala socialnim partnerjem. V njih je bilo med drugim predvideno, da v okviru praznovanja praznika dela 2. maj ne bo več dela prost dan. Po ostrem nasprotovanju in grožnjah z referendumom je ZSSS, ki je takrat edina od slovenskih sindikatov nasprotovala temu predlogu, uspelo preprečiti vladino namero. 11. maja je državni zbor potrdil zakon o uravnoteženju javnih financ, v katerem je 2. maj ostal dela prost dan.

Po izvolitvi nove vlade so se septembra nadaljevala intenzivna pogajanja za novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z ministrom za delo Andrejem Vizjakom. Zakon je bil sprejet 4. decembra. V ZSSS z zakonom niso bili povsem zadovoljni, so se pa v primerjavi z zakonom, zavrnjenim na referendumu, izboljšali upokojitveni pogoji, stoodstotno je bila upoštevana delovna doba pred osemnajstim letom starosti, pokojninska reforma je temeljila na delovni dobi in ne na upokojitveni starosti. Zakon je vseboval tudi spodbude, da si lahko tisti, ki se bodo odločili delati dlje, popravijo pokojnino. Zahteva ZSSS, da mora biti 40 let čiste pokojninske dobe brez odkupov dovolj za starostno pokojnino brez malusov, je bila prav tako upoštevana.

2013: pomembnejše zakonske spremembe

V letih 2012 in 2013 se je ZSSS ukvarjala s spremembami zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Pomembnejše spremembe, ki jih velja izpostaviti: plačilna lista je dobila naravo verodostojne listine; sprememba odpovednih razlogov, ko odpoved poda delavec; nadomestilo plače za čas upravičene zadržanosti od dela; delna sprememba sistema sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas; na pobudo ZSSS je v ZDR-1 vnesena tudi delovnopravna zaščita ekonomsko odvisne osebe. Zaostrili so se pogoji za ustanovitev in delovanje agencij, uveden je bil kvotni sistem najemanja agencijskih delavcev (ZUTD).

Sindikat Mladi plus je bil aktiven pri spremembah zakona o pravniškem državnem izpitu, pozneje (decembra 2014 s sklepom vlade) pa je dosegel prepoved razpisovanja volonterskih pripravništev v javnem sektorju.

ZSSS je dosegla spremembo zakona o sodnih taksah na način, da so se te znižale in da se je delavcem omogočilo, da sodno takso poravnajo na koncu sodnega postopka.

ZSSS je skupaj s Sindikatom športnikov Slovenije ostro nasprotovala uzakonitvi opravljanja dela v dejavnosti športa v okviru statusa samostojnega podjetnika, predlagala pa je tudi spremembe zakona o gospodarskih družbah (prepoved, ki se nanaša na neplačilo prispevkov).

2014: proti dvigu stopnje davka na dodano vrednost

ZSSS je ostro nasprotovala dvigu stopnje davka na dodano vrednost. Vladi je celo predlagala, naj uvede ničelno stopnjo davka na dodano vrednost za kruh, mleko in mlečne izdelke.

Z namenom razbremenitve in povišanja plač je ZSSS zahtevala spremembo dohodninske lestvice in povišanje njene progresije z uvedbo dodatnega dohodninskega razreda, in sicer od 27 do 41 odstotkov. Pri razbremenjevanju srednjega razreda je bila ZSSS uspešna že v letu 2012, ko se je razširil dohodninski razred po 27-odstotni stopnji, ter še v letu 2015.

2015: sprememba definicije minimalne plače

Eden večjih uspehov ZSSS je bila sprememba definicije minimalne plače. Po desetletjih opozarjanj na neprimerno definicijo minimalne plače je ZSSS uspelo vložiti spremembe zakona o minimalni plači v zakonodajni postopek, za kar je bilo potrebno zbrati 5000 overjenih podpisov. ZSSS jih je skupaj z drugimi sindikalnimi centralami v petih dneh zbrala več kot 11.000. Državni zbor je nato 24 novembra soglasno, brez glasu proti, sprejel spremembe zakona o minimalni plači tako, da so se iz minimalne plače izločili dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Od vlade je ZSSS tudi uspešno zahtevala prestavitev meje letnega dohodka, pri kateri je posameznik upravičen do najvišje splošne davčne olajšave, kar je skupaj s redefinicijo minimalne plače vplivalo na neto prejemke delavk in delavcev. ZSSS je ostro nasprotovala tudi uvedbi socialne kapice.

2017: odprava škodljive anomalije

Pomemben dosežek ZSSS je bil dvig meje za upravičenost do najvišje splošne olajšave za zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo. Zaradi anomalije, vključene v zakon o dohodnini, so namreč prejemniki minimalne plače zaradi izločitve dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo v letu 2016 lahko prejeli celo nižjo neto plačo, kot če npr. nočnega dela ne bi opravljali.

2018: skupaj za višje plače

5. decembra je ZSSS – po grožnjah delodajalcev, da bodo prekinili socialni dialog in odpovedali kolektivne pogodbe – skupaj s konfederacijo sindikatov Pergam organizirala protestni shod pred poslopji delodajalskih organizacij na Dimičevi ulici v Ljubljani pod geslom »Skupaj za višje plače!«.

Na protestu »Skupaj za višje plače!« pred sedežem delodajalskih organizacij v Ljubljani. Arhiv DE
Na protestu »Skupaj za višje plače!« pred sedežem delodajalskih organizacij v Ljubljani. Arhiv DE
Na protestu »Skupaj za višje plače!« pred sedežem delodajalskih organizacij v Ljubljani. Arhiv DE

 

Še nisi članica ali član sindikata?

Preberi razloge za včlanitev, izberi svoj sindikat in se včlani!

Share