Brez sindikatov ne bi imeli dodatka za prevoz na delo, regresa za letni dopust, povračila za prehrano, dodatka za delovno dobo, plačanega odmora, odpravnin, plačanih dni bolniške odsotnosti …

Brez sindikatov bi bile nižje plače, pokojnine in dodatki, imeli bi slabše pogoje za upokojevanje, manj dni dopusta, bistveno slabše pogoje dela …

Kako se je skozi leta borila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, za kaj smo si prizadevali in kaj izborili, pa si preberite v kronološkem pregledu dela ZSSS od leta 1990 do danes.

Zapis je živ in ga sproti dopolnjujemo. Če smo karkoli spregledali ali pozabili, nam sporočite!

Kliknite za povečavo

DOSEŽKI ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitevizberite svoj sindikat in se včlanite!


2023: Pravilnik o ročnem premeščanju bremen, pravilnik o poklicnih boleznih in novela ZDR-1

Leta 2023 je bil po 30 letih prizadevanj ZSSS naposled sprejet Pravilnik o poklicnih boleznih. S sprejetjem pravilnika so vsi delavci in delavke v Sloveniji seznanjeni z naborom poklicnih bolezni, upravičeni do uveljavljanja pravic v okviru zdravstvenega in invalidskega zavarovanja, prav tako pa sprejeti pravilnik pomeni, da so delodajalci prisiljeni določiti preventivne ukrepe v delovnih procesih in posledično pozitivno vplivati za zdravje in varnost zaposlenih.Sprejetje pravilnika je, med drugim, tudi posledica  posredovanja ZSSS pri Mednarodni organizaciji za delo (MOD) in pritožbe zoper Republiko Slovenijo zaradi neizvrševanja konvencije MOD.

Na področju varnosti in zdravja pri delu je pomembno spremembo na bolje za delavke in delavce prinesel tudi posodobljen Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, s katerim so se znižale dovoljene mase bremen pri ročnem premeščanju, s tem pa se je znižalo dolgoročno tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj delavcev. Sprememba pravilnika (prva po letu 2005!) je rezultat skupne kampanje ZSSS in Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) “Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen.“

Novela zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) bo izboljšala številne vidike položaja delavk in delavcev. Izpostaviti velja: pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe oziroma nege družinskega člana; subsidiarna odgovornost pogodbenika za neplačilo plače delavcu za dejavnost gradbeništva; povišanje nadomestila za nezagotavljanje dela agencijskim delavcem; pravico do odklopa; obveznost pisnega odgovora delodajalca v primeru nesprejema predloga delavca za spremembo pogodbe o zaposlitvi; plačana odsotnost za žrtve nasilja v družini; možnost sklenitve pogodbe za krajši delovni čas za starše ter oskrbovalce zaradi potreb usklajevanja poklicnega in družinskega življenja; obveznost delodajalca, da delavcu v primeru podanega opozorila pred odpovedjo na njegovo zahtevo omogoči zagovor; skrajšan rok veljavnosti opozorila pred odpovedjo iz krivdnega razloga; višja varnost sindikalnih zaupnikov v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi; prepoved pobota stroškov v povezavi z delom. Pri spremembah ZDR-1 ne gre samo za spremembe, ki so bile v zakon umeščene, pomemben dosežek predstavlja tudi dejstvo, da smo s svojimi prizadevanji preprečili spremembe na škodo delavk in delavcev, ki so jih predlagale delodajalske organizacije., na primer izločitev časa odmora iz delovnega časa, predlogi za lažje odpuščanje, nižje odpravnine in podobno.

Po večletnih opozorilih na nespoštovanje veljavne ureditve na področju delovnega časa, zagotavljanja počitkov, odmorov in dopustov, v okviru usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, so bile, ob soglasju socialnih partnerjev, sprejete spremembe Zakona o evidencah na področju delovnega časa in socialne varnosti, ki inšpektoratu za delo omogočajo nadzor nad spoštovanjem določb glede delovnega časa. Iz evidence pa je končno razvidno, v kakšni obliki delovnega časa delavec opravlja delo, kdaj je nastopil in končal delo ter koliko časa je delo opravljal. Poleg tega je delavcu po novem zagotovljen sprotni ter mesečni vpogled v evidenco opravljenih ur.

Na celotnem področju svojega delovanja je ZSSS uveljavljala načelo enake obravnave zaposlenih. Tako smo med drugim dosegli, da se je preko sprememb Zakona o čezmejnem izvajanju storitev uzakonila enaka obravnava domačih in napotenih delavcev. Dosegli smo, da je pri presoji pogojev za napotitev delavcev v tujino dosledneje zahtevano spoštovanje delovne zakonodaje, kar velja še posebej na področju plač, delovnega časa, zaposlovanja na črno, ocenjevanja tveganj in usposabljanja za varno opravljanje dela ter zagotavljanje varnega delovnega okolja.

V skladu s pozivi ZSSS in Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) se je s 1. 1. 2024 opravila delna uskladitev pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja za 8,2%. Dosegli smo, da načelom, ki jih je v povezavi z pokojninsko reformo sprejelo predsedstvo ZSSS sledijo tudi izhodišča, ki jih je za pokojninsko reformo oblikovalo in sprejelo MDDSZEM in ki čakajo na sprejem na Vladi RS. Ta med drugim vsebujejo elemente za dolgoročno vzdržno financiranje pokojninskega sistema, zagotovitev višine pokojnin, ki bi naj omogočale kritje tekočih stroškov brez potreb po socialni pomoči, formulo za usklajevanje pokojnin z namenom ohranjanja realne vrednosti pokojnin, zagotovitev boljših delovnih pogojev, ki bi starejšim delavcem olajšalo aktivnost na trgu dela.

ZSSS je v letu 2023 sodelovala tudi pri pripravi sprememb Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih prejemkov, predvsem v luči povečane inflacije in splošne draginje. Dogovorjene spremembe ne pomenijo zgolj znatnega povišanja posameznih zneskov temveč predstavljajo tudi sistemski premik pri določitvi višine nekaterih neobdavčenih prejemkov. Namesto nominalno določenega zneska so nekateri prejemki po novem povezani z vsakokratno povprečno plačo. Gre predvsem za odpravnino ob upokojitvi, jubilejne nagrade ter plačila dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju. To pa pomeni, da se bo njihova višina vsako leto spreminjala, in sicer upoštevajoč višino povprečne plače zaposlenega v Sloveniji, ki pa vsako leto raste.

ZSSS vsako leto aktivno vpliva na določitev višine minimalne plače, po več pozivih je bila v letu 2023 izdelana nova ocena minimalnih življenjskih stroškov. Prav tako je ZSSS preprečila zamrznitev minimalne plače in socialnih transferjev z zadnjim Zakonom o izvrševanju proračuna

V okviru pogajanj za spremembe ZUTD smo uspeli doseči soglasje socialnih partnerjev, da se v predlog zakona vnesejo določbe, ki bodo pomembno izboljšale socialni položaj brezposelnih, saj dvigujejo višino nadomestila za brezposelnost, hkrati pa jo vežejo na višino minimalne plače, kar bo zagotovilo njihovo sprotno usklajevanje. Spremembe ZUTD so v medresorskem usklajevanju.


2022: Pravilnik o poklicnih boleznih pred vrati

Pestro, supervolilno leto je bilo to, zamenjala se je vlada, poleg tega pa smo imeli tudi v ZSSS svoj redni kongres. Od popolnega nedelovanja ekonomsko-socialnega sveta smo prišli do faze, v kateri je ta začel delovati, v obravnavo je prišla vrsta zakonov in podzakonskih predpisov, začela so teči razna usklajevanja in podobno. Leto je zaznamovala predvsem naraščajoča draginja, podražitve praktično vsega (od energentov do vseh vrst živil) in naraščajoča inflacija, ki je šla z roko v roki s splošnim družbenim nezadovoljstvom in otipljivim strahom pred tem, kar bi utegnila prinesti prihodnost. Številni sindikati dejavnosti ZSSS so se na omenjene razmere odzvali z intenzivnejšim bojem za dvig plač oziroma vsaj za uskladitev plač z inflacijo, za višje povračilo za prehrano in podobno. Tako je bilo tudi na področju kolektivnih pogodb, ki jih sklepajo naši sindikati dejavnosti, narejenih kar nekaj premikov. Od sedemnajstih kolektivnih pogodb, za katere obstajajo natančnejši podatki, je bilo pri trinajstih dogovorjeno zvišanje najnižjih osnovnih plač, in sicer od 2-odstotnega do 51-odstotnega dviga. Težava pri omenjenih dvigih so seveda najnižje osnovne plače, ki kljub potencialnemu visokemu zvišanju pogosto še vedno ostajajo pod zneskom minimalne plače.

Tik pred koncem leta pa je prišla pomembna, dobra novica tudi s področja varnosti in zdravja pri delu: 23. decembra 2022 je bil v javno razpravo vložen predlog novega pravilnika o poklicnih boleznih, na katerega čakamo že trideset let, že vsaj tako dolgo pa prepričujemo tudi vsakokratne ministre za delo in za zdravje, da sploh potrebujemo tak pravilnik. Ker pozivi do zdaj niso obrodili sadov, smo na ZSSS novembra 2021 – sploh prvič v zgodovini – proti Republiki Sloveniji na Mednarodno organizacijo dela (ILO) zaradi kršitve 11. člena Konvencije št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju iz leta 1981 vložili pritožbo. Šlo je za to, da od leta 1992, ko je bila ratificirana Konvencija št. 155, Slovenija ni imela v praksi delujočega predpisa za določitev in uporabo postopka za prijavljanje poklicnih bolezni. Edina izjema je bil od leta 1997 dalje postopek za prijavljanje azbestnih poklicnih bolezni. Ker ni bilo določenega postopka za prijavljanje oziroma ugotavljanje večine poklicnih bolezni, je bilo torej njihovo preprečevanje dolga desetletja neučinkovito in nesistematično. Po vložitvi pritožbe so se nato začela pogajanja med ZSSS kot prijaviteljico kršitve in ministrstvoma za delo in za zdravje, predlog novega pravilnika je bil, kot rečeno, končno vložen v javno razpravo, poklicno oboleli delavci in delavke pa bodo tako najverjetneje že od februarja 2023 naprej končno lahko uveljavili svoje pravice.


2021: nove turbulence

Novo turbulentno leto, ki ga je znova močno zaznamovala prisotnost novega koronavirusa, ki je spet zahteval odrekanje ter prilagajanje, povzročal dodatne spore in nesoglasja, delil na dvoje. Sindikalno gledano nam je omejil neposredne stike s članicami ter člani, z delavkami in delavci, zato smo tudi sindikati morali najti nove načine dela, pa čeprav na daljavo. Med pomembnejšimi velikimi zdrsi leta je bila ukinitev socialnega dialoga na državni ravni, kar je bil razlog, da smo sindikati zapustili ekonomsko-socialni svet. Kljub temu smo dnevno opozarjali na dogajanje v državi, in sicer na ravni zakonodaje ter na ravni posameznika.

Poleg grenkih preizkušenj je bilo tudi nekaj pomembnih zmag: ZSSS se je spomladi pridružila zbiranju podpisov za referendum o zakonu o vodah in s tem skupnim prizadevanjem številnih okoljevarstvenih in civilnodružbenih organizacij ter ozaveščenim posameznikom in posameznicam, ki so menile, da javne površine ne smejo pasti v zasebno last, da se jih ne sme ograjevati in tako omejevati dostop vsem nam do površinskih voda. Ko je bilo zbranih dovolj podpisov, smo se tudi okoli referenduma angažirali na različne načine: podprle so ga reprezentativne sindikalne centrale, vključno z ZSSS, Sindikat taksistov, ki deluje pod okriljem našega Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, je organiziral prevoze stanovalk in stanovalcev domov za starejše na volišča, pomembno delo so na terenu in pri prepričevanju mladih, naj se udeležijo referenduma, opravili pri Sindikatu Mladi plus, prostovoljkam in prostovoljcem na stojnicah smo pomagali ozaveščati javnost o škodljivih učinkih zakona ter večkrat pozvali naše članstvo (tudi denimo Sindikat Lidl), naj se udeleži referenduma in glasuje PROTI. V našem Domu sindikatov v Ljubljani pa so organizatorji referenduma zadnji teden kampanje vzpostavili tudi svoj štab. Na koncu pa je bila, kot vsi dobro vemo, sporna in škodljiva novela zakona na referendumu prepričljivo zavrnjena.

Sindikati smo se veliko ukvarjali (in mu odločno nasprotovali) tudi s predlogom zakona o nacionalnem demografskem skladu, s katerim naj bi vlada skoncentrirala državne naložbe in njihovo upravljanje na enem mestu, prihodke sklada pa namenila za sofinanciranje pokojnin ter za druge demografske ukrepe. Vendar omenjeni predlog ne bi zagotovil dolgoročne varnosti pokojnin in pripomogel k stabilnosti pokojninskega sistema, pokojnine pa zaradi njega ne bi bile nič višje. Pravzaprav je šlo le za to, da si oblast pribori nadzor nad državnim premoženjem, kar ga je še ostalo ter ga do konca opleni, in sicer pod prozorno pretvezo in kupom laži o reševanju pokojninske blagajne. O zakonu tudi po zaslugi spektakularnega vladnega poraza na referendumu proti noveli zakona o vodah v državnem zboru na koncu niso glasovali, če pa bi se to zgodilo, bi si sindikati, kot smo dali vedeti že na začetku, prizadevali za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.

Pred koncem leta pa je bila potrjena nova pomembna sindikalna zmaga: vladajoča koalicija je s sprejemom sedmega protikoronskega paketa (PKP7) ter določb o upokojevanju starejših delavk in delavcev posegla v zakon o delovnih razmerjih, in sicer tako, da je vanj umestila prisilno odpuščanje starejših zaposlenih brez razloga. Šlo je za sporna določila o prisilnem upokojevanju brez utemeljenega razloga, ko zaposleni izpolnijo pogoje za starostno upokojitev (praviloma pri starosti 60 let in 40 letih delovne dobe). Temu smo ostro nasprotovali tudi v ZSSS ter ves čas opozarjali, da je tak ukrep neustaven in diskriminatoren.

Slaboumnim puhlicam in prozornemu zavajanju ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja, da »gre za najbolj razvojen ukrep PKP7, ki prinaša nove zaposlitvene priložnosti mladim,« so se jasno uprle tudi naše mlade sindikalne sile iz Sindikata Mladi plus. Arhiv DE

 

Zahtevo za presojo ustavnosti določb smo zato vložili sindikati in zagovornik načela enakosti, v drugi polovici decembra pa je ustavno sodišče sporočilo, da je razveljavilo dva sporna člena, ki sta se nanašala na zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih, zato sta nomotehnično postala del teh zakonov, določala pa sta, kot rečeno, da lahko delodajalec zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, odpove delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga.


2020: delavski boj, koronakriza in končno zaprtje trgovin ob nedeljah

Načrt je bil, da bo to leto jubilejev: V letu 2020 je naša hiša – Dom sindikatov na Dalmatinovi 4 v Ljubljani – slavila 60. rojstni dan, praznovanje praznika dela na ljubljanskem Rožniku 130. obletnico, naše glasilo Delavska enotnost pa 78 let neprekinjenega izhajanja. Toda pojdimo po vrsti.

S 1. januarjem je v skladu z zakonom o minimalni plači najprej prišlo do naslednjih sprememb: minimalna plača – mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času – se je z 886 evrov bruto zvišala na 940 evrov bruto, iz njenega zneska pa so po novem izvzeti dodatki, določeni z zakoni in s kolektivnimi pogodbami (dodatki za delovno dobo, pogoje dela, nadurno delo, nočno, izmensko delo, delovno uspešnost …). Ti se morajo prišteti na polno minimalno plačo – torej dodati na 940 evrov bruto. Ker je bilo vprašanj in neznank v povezavi z zvišanjem pri naših članih in članicah, pa tudi v splošni javnosti, veliko, smo v drugi polovici februarja v naših sindikalnih pisarnah po vsej v Sloveniji organizirali dan odprtih vrat, že pred tem pa smo s pomočjo različnega gradiva ozaveščali in informirali o omenjenih spremembah. Na dogodku smo se posvetili pregledu izvajanja zakona o minimalni plači in preverjanju konkretnih izplačil januarske plače. V štirinajstih slovenskih mestih so bile naše strokovne službe na razpolago vsem, članom in nečlanom, ki so potrebovali rešitve za težave in odgovore na vprašanja, povezana z dvigom minimalne plače. Skupaj je bilo obiskovalk in obiskovalcev skoraj tisoč; na podlagi vprašanj, zbranih prek elektronskih sporočil, telefonskih pogovorov ter drugih kanalov, in sicer pred dnevom odprtih vrat in po njem, pa je mogoče reči, da je bila omenjena številka še višja.

Na začetku marca, ob mednarodnem prazniku žensk, smo organizirali okroglo mizo o problematiki dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, le teden dni zatem, 12. marca, pa je bila v Sloveniji (podobno kot drugod po svetu) razglašena epidemija novega koronavirusa.

V nekaj tednih se je naše življenje popolnoma spremenilo: ustavljen je bil javni potniški promet, gibanje na javnih površinah omejeno, večina trgovin zaprtih, odpovedani so bili vsi dogodki (tudi naša tradicionalna prvomajska praznovanja praznika dela), kulturne institucije so zaprle svoja vrata, množično smo – tisti, pri katerih je bilo to mogoče – začeli delati od doma, nemalo ljudi pa je izgubilo zaposlitev ali pa so se soočili z nižjo plačo, zaprle so se šole, omejeno je postalo bolnišnično in specialistično zdravljenje, prepovedano gibanje izven občin, v katerih bivamo, in podobno. Obenem se je na obzorju neusmiljeno zarisal obet zaostrenih gospodarskih, socialnih, družbenih ipd. razmer, ki nas čakajo v (bližnji) prihodnosti.

Kmalu po razglasitvi epidemije smo na naši spletni strani v obliki podstrani vzpostavili posebno informacijsko točko (ki seveda še vedno deluje), v okviru katere smo neprestano spremljali vse informacije in aktualno dogajanje v povezavi z epidemijo novega koronavirusa oziroma predvsem s tem, kako omenjeni virus vpliva na delavke in delavce. Poskušali smo zbrati vse relevantne informacije, ki so delovnim ljudem lahko bile v pomoč, delili (pravne) nasvete ter obveščali članstvo in širšo javnost o vseh naših aktivnostih. Že takoj v prvih dneh razglašene epidemije je postala očitna velika lakota delavk in delavcev po informacijah in podatkih vseh vrst v zvezi z virusom, kar seveda ni čudno, saj so se razmere spreminjale izjemno hitro. Tako so sodelavkam in sodelavcem pravne pomoči ZSSS zvonili telefoni, deževala so elektronska sporočila, veliko vprašanj pa je prišlo tudi prek družbenih omrežij. Vse to smo si na ZSSS prizadevali »obvladati«, redno smo osveževali relevantne vsebine, iskali odgovore na različne stiske ter poskušali vsakemu zagotoviti pomoč.

ZSSS je tako tudi v teh kriznih, tesnobnih in napetih časih, ki še vedno trajajo, odigrala odločilno vlogo: Aktivno sodelujemo, predlagamo, kritiziramo, predvsem pa – ščitimo interese članic in članov, delavk in delavcev ter prav vsak dan na terenu ugotavljamo, kako zelo pomembno je imeti aktiven sindikat. Tam, kjer smo prisotni, so razmere boljše, zaščita delavk in delavcev pa prav tako.

Konec septembra so v državnem zboru z veliko večino – z 72 glasovi za in 13 glasovi proti – potrdili spremembe zakona o trgovini, ki jih je na pobudo Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) ob prvomajski poslanici predlagala stranka Levica. Prav trgovke in trgovci, organizirani v SDTS, pa so odločilno pripomogli k tej skupni zmagi.

»Pod vsemi pritiski, ki smo jim bili priča v preteklih tednih, nismo klonili, ampak smo vztrajali in dosegli zgodovinsko zmago. Naredili smo anketo med zaposlenimi, v okviru katere vas je kar 98 odstotkov odločno podprlo predlog SDTS, v pičlih nekaj dneh pa smo pod peticijo za zaprtje trgovin ob nedeljah zbrali več kot 6050 podpisov,« so pri tem povedali v SDTS. Kljub temu da so se na terenu soočali s pritiski in strahom, se niso dali in so vztrajali do konca. Po tem, ko so že leta 2003 ljudje na referendumu izrazili zahtevo po nedeljskem zaprtju trgovin, je sindikatu v parlamentu torej uspelo doseči zmago ter poraziti predstavnike kapitala, ki so toliko časa preprečevali uresničitev ljudske volje. Po novem so tako trgovine od nedeljah in dela prostih dneh zaprte.

Trideseto obletnico našega delovanja smo torej proslavili tako kot najbolje znamo: delovno in v boju za boljši položaj vseh delavk in delavcev.


2019: leto pomembnih bojev (in tudi zmag)

Pestro leto je minilo tudi v znamenju ustanavljanja novih sindikatov v zavodih in podjetjih, delo ZSSS pa je zaznamovalo nekaj pomembnih bojev: uspešno se je uprla delodajalskim težnjam po spremembi komaj sprejetega zakona o minimalni plači, v okviru katerih so ti med drugim predlagali, da dodatka za delovno dobo tudi po letu 2020 ne bi izvzeli iz minimalne plače. Delodajalci so obenem več čas pritiskali na ministrstvo za delo in za gospodarstvo, da ali podaljša roke, spremeni zakon ali da odpustke. Obenem je ZSSS prekinila načrte o podaljševanju delovne dobe do 67. leta in preusmerila pozornost na izboljšanje statusa bodočih upokojenk in upokojencev.

Drugo polovico leta je bila aktualna načrtovana ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Skupaj s civilno družbo, različnimi nevladnimi organizacijami in drugimi sindikati je proti ukinitvi omenjenega dodatka nastopila tudi ZSSS, saj bi ta najbolj prizadela prav najrevnejše in najranljivejše v naši družbi, skratka tiste, ki že zdaj živijo na robu ali pod pragom tveganja revščine. Zakon, s katerim so odgovorni želeli ukiniti dodatek za delovno aktivnost, je bil v parlamentu sicer najprej potrjen, a je nato v državnem svetu veto nanj vložila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, kar so svetniki in svetnice tudi potrdili. Zakon pa ob vnovičnem glasovanju v državnem zboru ni dosegel zadostne podpore, saj je zanj glasovalo zgolj 39 poslank in poslancev, že prej pa je ministrstvo za delo sporočilo, da za zakon ne bo iskalo podpore.

Predsedstvo ZSSS je septembra sprejelo pomemben dokument z naslovom Sindikati in podnebne spremembe, s katerim je ZSSS na pobudo Sindikata Mladi plus, pri katerem so omenjeni dokument tudi pripravili, med drugim uradno podprla socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi, pa prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse, ter izrazila podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.

ZSSS na podnebnem štrajku septembra v Ljubljani. Arhiv DE

Spodbudna novica je decembra prišla iz Bruslja: Tea Jarc, sicer predsednica Sindikata Mladi plus, je bila na podlagi nominacije ZSSS izvoljena za predsednico Odbora za mlade pri Evropski konfederaciji sindikatov (Etuc). Tako je postala prva izvoljena funkcionarka iz Slovenije, ki je bila kadarkoli nominirana ali izvoljena na predsedniško funkcijo v evropskih sindikalnih strukturah!


2018: skupaj za višje plače

5. decembra je ZSSS – po grožnjah delodajalcev, da bodo prekinili socialni dialog in odpovedali kolektivne pogodbe – skupaj s konfederacijo sindikatov Pergam organizirala protestni shod pred poslopji delodajalskih organizacij na Dimičevi ulici v Ljubljani pod geslom »Skupaj za višje plače!«.

Na protestu »Skupaj za višje plače!« pred sedežem delodajalskih organizacij v Ljubljani. Arhiv DE
Na protestu »Skupaj za višje plače!« pred sedežem delodajalskih organizacij v Ljubljani. Arhiv DE

2017: pomembna zakonodajna sprememba

Pomemben dosežek ZSSS je bil dvig meje za upravičenost do najvišje splošne olajšave za zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo. Zaradi anomalije, vključene v zakon o dohodnini, so namreč prejemniki minimalne plače zaradi izločitve dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo v letu 2016 lahko prejeli celo nižjo neto plačo, kot če npr. nočnega dela ne bi opravljali.

ZSSS si je že od začetka uveljavitve zdajšnjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) leta 2013 prizadevala za odpravo krivice, ki jo je ta prinesel tistim, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje. Teh je bilo približno 20 tisoč. Pri zakonu, ki je veljal do leta 2013, je namreč sistem dopuščal in ljudem omogočal, država pa s pravnim redom zagotavljala pravico do prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vštevanje omenjene dobe kot pokojninske, enakovredne drugim dobam. Pri tem je šlo večinoma za brezposelne, med njimi je bilo veliko tistih, ki so izgubili delo zaradi stečajev in so po določenem času izgubili tudi nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Druga skupina so bili tisti, ki so delali s skrajšanim delovnim časom in so si tako sami doplačevali delovno dobo, tretja skupina pa starejši brezposelni, ki so bili nezaposljivi in so čakali na upokojitev. Delavci in delavke so se sicer lahko upokojevali, a z manjšimi pokojninami, saj niso bili upoštevani prispevki, ki so jih sami plačevali.

ZSSS se je v skoraj petletnem boju najprej neuspešno borila proti takšni interpretaciji zakona ZPIZ-2, ki te pravice ni upošteval, nato pa se je skupaj s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije obrnila na ustavno sodišče z upanjem, da bo odločilo, da je Slovenija pravna in socialna država ter da zakonodaja ne sme poseči v pridobljene pravice za nazaj. Potem ko ustavno sodišče ni pritrdilo tej sindikalni pobudi (razen ene sodnice in enega sodnika), se je ZSSS prvič v zgodovini odločila zahtevati presojo na Evropskemu sodišču za človekove pravice. Slednje se je odločilo, da zadeve ne bo obravnavalo, rekoč da niso bile v Sloveniji izčrpane vse pravne poti.

Na koncu je ZSSS uspela prepričati poslanski skupini Socialnih demokratov in Desus, da sta v državni zbor vložili predlog spremembe ZPIZ-2, in sicer, da se retroaktivno kot dokup šteje pokojninska doba, pridobljena s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko zavarovanje pred 31. decembrom 2012. Državni zbor je na začetku novembra leta 2017 predlog spremembe zakona potrdil, veljati pa je začela s 1. januarjem 2018.


2015: sprememba definicije minimalne plače

Eden večjih uspehov ZSSS je bila sprememba definicije minimalne plače. Po desetletjih opozarjanj na neprimerno definicijo minimalne plače je ZSSS uspelo vložiti spremembe zakona o minimalni plači v zakonodajni postopek, za kar je bilo potrebno zbrati 5000 overjenih podpisov. ZSSS jih je skupaj z drugimi sindikalnimi centralami v petih dneh zbrala več kot 11.000. Državni zbor je nato 24 novembra soglasno, brez glasu proti, sprejel spremembe zakona o minimalni plači tako, da so se iz minimalne plače izločili dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo.

Od vlade je ZSSS tudi uspešno zahtevala prestavitev meje letnega dohodka, pri kateri je posameznik upravičen do najvišje splošne davčne olajšave, kar je skupaj s redefinicijo minimalne plače vplivalo na neto prejemke delavk in delavcev. ZSSS je ostro nasprotovala tudi uvedbi socialne kapice.


2014: proti dvigu stopnje davka na dodano vrednost

ZSSS je ostro nasprotovala dvigu stopnje davka na dodano vrednost. Vladi je celo predlagala, naj uvede ničelno stopnjo davka na dodano vrednost za kruh, mleko in mlečne izdelke.

Z namenom razbremenitve in povišanja plač je ZSSS zahtevala spremembo dohodninske lestvice in povišanje njene progresije z uvedbo dodatnega dohodninskega razreda, in sicer od 27 do 41 odstotkov. Pri razbremenjevanju srednjega razreda je bila ZSSS uspešna že v letu 2012, ko se je razširil dohodninski razred po 27-odstotni stopnji, ter še v letu 2015.

 


2013: pomembnejše zakonske spremembe

V letih 2012 in 2013 se je ZSSS ukvarjala s spremembami zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), zakona o urejanju trga dela (ZUTD). Pomembnejše spremembe, ki jih velja izpostaviti: plačilna lista je dobila naravo verodostojne listine; sprememba odpovednih razlogov, ko odpoved poda delavec; nadomestilo plače za čas upravičene zadržanosti od dela; delna sprememba sistema sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas; na pobudo ZSSS je v ZDR-1 vnesena tudi delovnopravna zaščita ekonomsko odvisne osebe. Zaostrili so se pogoji za ustanovitev in delovanje agencij, uveden je bil kvotni sistem najemanja agencijskih delavcev (ZUTD).

Sindikat Mladi plus je bil aktiven pri spremembah zakona o pravniškem državnem izpitu, pozneje (decembra 2014 s sklepom vlade) pa je dosegel prepoved razpisovanja volonterskih pripravništev v javnem sektorju.

ZSSS je dosegla spremembo zakona o sodnih taksah na način, da so se te znižale in da se je delavcem omogočilo, da sodno takso poravnajo na koncu sodnega postopka.

ZSSS je skupaj s Sindikatom športnikov Slovenije ostro nasprotovala uzakonitvi opravljanja dela v dejavnosti športa v okviru statusa samostojnega podjetnika, predlagala pa je tudi spremembe zakona o gospodarskih družbah (prepoved, ki se nanaša na neplačilo prispevkov).


2012: 2. maj ostane dela prost dan

Vlada je konec marca pripravila izhodišča za uravnoteženje javnih financ in jih poslala socialnim partnerjem. V njih je bilo med drugim predvideno, da v okviru praznovanja praznika dela 2. maj ne bo več dela prost dan. Po ostrem nasprotovanju in grožnjah z referendumom je ZSSS, ki je takrat edina od slovenskih sindikatov nasprotovala temu predlogu, uspelo preprečiti vladino namero. 11. maja je državni zbor potrdil zakon o uravnoteženju javnih financ, v katerem je 2. maj ostal dela prost dan.

Po izvolitvi nove vlade so se septembra nadaljevala intenzivna pogajanja za novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z ministrom za delo Andrejem Vizjakom. Zakon je bil sprejet 4. decembra. V ZSSS z zakonom niso bili povsem zadovoljni, so se pa v primerjavi z zakonom, zavrnjenim na referendumu, izboljšali upokojitveni pogoji, stoodstotno je bila upoštevana delovna doba pred osemnajstim letom starosti, pokojninska reforma je temeljila na delovni dobi in ne na upokojitveni starosti. Zakon je vseboval tudi spodbude, da si lahko tisti, ki se bodo odločili delati dlje, popravijo pokojnino. Zahteva ZSSS, da mora biti 40 let čiste pokojninske dobe brez odkupov dovolj za starostno pokojnino brez malusov, je bila prav tako upoštevana.


2011: proti spremembam pokojninskega sistema in proti malemu delu

Ena izmed najbolj odmevnih sindikalnih akcij je bil referendum proti nesprejemljivim spremembam pokojninskega sistema pod okriljem ministra Svetlika – sprememba je predvidevala 43 let pokojninske dobe ali 65 let starosti. ZSSS je vztrajala pri stališču, da je 40 let vplačevanja prispevkov dovolj, ne glede na doseženo starost. Sindikalne centrale so zbrale potrebnih 40.000 podpisov, njihovo zbiranje pa je vmes prekinil državni zbor, ki je na Ustavno sodišče RS vložil pobudo za presojo, ali bi z odložitvijo novega pokojninskega zakona lahko nastopile protiustavne posledice. Ustavno sodišče je po dveh mesecih dalo prav ZSSS in zbiranje podpisov se je nadaljevalo. Na junijskem referendumu je ob 40,46-odstotni udeležbi za zakon glasovalo 27,95 odstotka volivcev, proti pa 72,05 odstotka.

Ker je ZSSS že vložila pobudo za razpis referenduma proti predlagani pokojninski reformi, se je dogovorila s Študentsko organizacijo Slovenije, da je ta aprila vložila pobudo za razpis referenduma proti malemu delu, ki mu je tudi ZSSS močno nasprotovala. ZSSS je že pred tem organizirala mednarodno konferenco, na kateri so sodelovali neodvisni strokovnjaki iz Nemčije in Avstrije in opozarjali na nevarnosti predlaganega zakona o malem delu. Obe organizaciji sta se dogovorili za skupno zbiranje podpisov in jih zbrali več kot 40.000. Referendum je bil 10. aprila 2011, udeležba je bila 33,99-odstotna; za je glasovalo 19,33 odstotka volivcev, proti pa 80,07 odstotka.


2010: dvig minimalne plače

11. februarja je državni zbor soglasno sprejel predlog zakona o minimalni plači, ki je upošteval zahteve ZSSS in predvidel dvig minimalne plače za 23 odstotkov oziroma za 136,72 evra. Minimalna plača je po novem znašala 734,15 evra bruto (prej 597,43 evra).

Dvig minimalne plače takoj! Januar 2010. Arhiv DE

2009: za dostojne plače in varno starost

Marca se je skupina predstavnikov ZSSS udeležila demonstracij v Londonu pod geslom »Ljudje naj bodo prvi«. Več kot 40.000 udeležencev demonstracij je od svetovnih voditeljev, ki so se nekaj dni za tem sestali na vrhu držav G-20 v britanski prestolnici, zahtevalo, naj ukrepajo zoper naraščajočo revščino, posledice podnebnih sprememb in poskrbijo za več in boljše zaposlitve.
Evropska konfederacija sindikatov je od 14. do 16. maja organizirala regionalne demonstracije v Madridu, Bruslju, Berlinu in Pragi pod geslom »Boj s krizo: dajte prednost ljudem!«. Na njih je skupno sodelovalo več kot 350 000 sindikalistov, 150 predstavnikov ZSSS pa se je 16. maja pridružilo kolegom v Pragi. Tam je namestnik generalnega sekretarja EKS Reiner Hoffman udeležencem demonstracij dejal, da je sedanji neoliberalni kapitalistični sistem organiziran tako, da bogate dela še bogatejše, sindikate šibkejše, državo blaginje cenejšo ter povečuje neenakost med ljudmi in dobiček delničarjev. Sistem je zadel infarkt in delavci plačujejo za njegovo okrevanje, je poudaril.

Evropske demonstracije v Pragi. Arhiv DE

Na Prešernovem trgu v Ljubljani se je 28. novembra zbralo 30.000 protestnikov, članov sindikatov, študentov, upokojencev, na demonstracijah pod geslom »Za dostojne plače in varno starost!«. Zahtevali so dvig minimalne plače na 600 EUR neto ter nasprotovali spornim predlogom pokojninske reforme in v okviru tega tudi predlaganemu zvišanju upokojitvene starosti na 65 let. Nekaj dni kasneje je predsednik vlade Borut Pahor sprejel predsednike sindikalnih central, ki so mu izročili zahteve z demonstracij. Dušan Semolič in Milan Utroša pa sta na ministrstvo za delo odnesla skoraj 47.000 podpisov pod peticijo ZSSS glede minimalne plače in predlagane pokojninske reforme ter jih predala ministru Ivanu Svetliku.

Protest za dostojne plače in varno starost novembra 2009 v središču Ljubljane. Arhiv DE
Protest za dostojne plače in varno starost novembra 2009 v središču Ljubljane. Arhiv DE

 


2008: evropske demonstracije v Sloveniji

Državni zbor je 29. februarja sprejel zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. ZSSS je več kot deset let zahtevala sprejem zakona, po njegovem sprejemu pa ni bila povsem zadovoljna, saj niso upoštevali njene zahteve, da mora biti v udeležba delavcev pri dobičku obvezna za vsa podjetja. V zakonu je namreč delitev dobička delavkam in delavcem prepuščena dobri volji uprav podjetij.
Februarja je ZSSS napovedala splošno opozorilno stavko članov zasebnega sektorja za 13. marec in jo takrat tudi izvedla. Stavka je potekala v različnih časovnih intervalih med 6.00 in 22.00, v njej je sodelovalo 150.000 delavk in delavcev. Glavne stavkovne zahteve so bile: dvig vseh osnovnih plač z marcem 2008 za 6 odstotkov brez upoštevanja dodatkov; zagotovilo, da se v KP za 2008 in 2009 vse plače s 1. avgustom uskladijo z rastjo inflacije, in zagotovilo, da se v KP za 2008 in 2009 upošteva produktivnost na ravni panog.
5. aprila je EKS skupaj z ZSSS pripravila v Ljubljani evropske demonstracije pod geslom »Evropski delavci zahtevamo višje plače!«. Skupaj z voditelji EKS se je demonstracij udeležilo več kot 35.000 sindikalistov iz 54 central iz 29 evropskih držav. To so bile prve evropske demonstracije, ki so bile organizirane v novi članici EU, zahteve demonstrantov pa so bile uperjene proti finančnim ministrom članic EU, ki so zasedali na Brdu pri Kranju. Zahtevali so zvišanje plač in izboljšanje kupne moči ter odpravo neenakosti plač med moškimi in ženskami.

Evropske demonstracije v Ljubljani aprila 2008. Arhiv DE
Evropske demonstracije v Ljubljani aprila 2008. Arhiv DE

Po dolgotrajnih pogajanjih so predstavniki sindikatov in delodajalcev 30. maja svečano podpisali Kolektivno pogodbo o izredni uskladitvi plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov za leti 2008 in 2009. ZSSS je ob tem izpostavila stvarno pristojnost pogodbe, saj je zajemala vse delavce, ki do takrat niso bili v sistemu kolektivnih pogodb. V ZSSS so bili tudi zadovoljni, da je bil s pogodbo narejen korak naprej na področju produktivnosti, kar je bila zahteva vseh sindikatov, intenzivno pa so se odprla tudi pogajanja na panožnih ravneh. Decembra se je ZSSS udeležila demonstracij v Strasbourgu proti predlogu revidirane direktive o delovnem času, ki so jo sprejeli ministri za delo in zaposlovanje članic EU in je vsebovala za sindikate nesprejemljive rešitve, kot so možnost podaljšanja delovnega tedna na 65 ur, predlog, da se neaktivni čas dežurstva ne šteje kot delovni čas, podaljšanje obdobja preračunavanja povprečnega delovnega tedna s 4 na 12 mesecev in podobno. Sindikalne demonstracije so bile uspešne, saj Evropski parlament predlaganih rešitev ministrov ni sprejel.

Pred odhodom na demonstracije v Strasbourg so člani in članice ZSSS pred vladnim poslopjem v Ljubljani opozorili na nesprejemljive predloge o delovnem času. Arhiv DE
Na demonstracijah v Strasbourgu. Arhiv DE

 


2007: največje sindikalne demonstracije v zgodovini Slovenije

2. oktobra je bila v prostorih vlade slovesnost, na kateri so socialni partnerji in vlada podpisali socialni sporazum za obdobje 2007–2009. Predsednik vlade Janez Janša se je ob tej priložnosti zahvalil socialnim partnerjem, ki so odigrali eno ključnih vlog pri prevzemu evra. Za ZSSS je bil to pomemben dokument, saj so bili v njem vsebovani tudi predlogi ZSSS o tem, kaj narediti, da bodo mladi lahko dobili delo za nedoločen čas in da starejši ne bodo brez dela. Skušali so odgovoriti tudi na vprašanje, kako priti do evropskih plač.

17. novembra je ZSSS skupaj z drugimi centralami, Zvezo društev upokojencev in Študentsko organizacijo Slovenije organizirala največje sindikalne demonstracije v zgodovini Slovenije, na katerih se je pod geslom »Skupaj za večje plače« zbralo več kot 70.000 ljudi. Organizirala jih je zaradi delodajalskega zavračanja sindikalnih zahtev na pogajanjih. Sindikati so namreč zahtevali, da se morajo osnovne plače delavk in delavcev usklajevati z rastjo življenjskih stroškov ter delom rasti produktivnosti na ravni posameznih dejavnosti.

Skupaj za večje plače, november 2007. Arhiv DE
Skupaj za večje plače, november 2007. Arhiv DE
Skupaj za večje plače, november 2007. Arhiv DE

 


2005: neuspešen poskus uvedbe enotne davčne stopnje

19. marca se je ZSSS s 160 člani udeležila množičnih demonstracij v Bruslju, ki jih je Evropska konfederacija sindikatov organizirala proti predlogu direktive o storitvah na notranjem trgu, t. i. Bolkesteinovi direktivi. Predlog je vseboval načelo države izvora, po katerem bi za delavce, ki bi opravljali storitve v drugi državi članici, veljala delovna in socialna zakonodaja države, iz katere prihajajo. Sindikati so takoj ocenili, da ta predlog uvaja socialni damping, in zahtevali, da se to načelo spremeni tako, da za delavca, ki prihaja na delo iz druge države, velja zakonodaja države gostiteljice. ZSSS se je 14. februarja 2006 s 150 člani ponovno udeležila demonstracij proti tej direktivi v Strasbourgu, organiziranih v času zasedanja Evropskega parlamenta. Slednji je predlog direktive bistveno spremenil in večinoma upošteval predloge evropskih sindikatov.
Vlada Janeza Janše je v prvi polovici 2005 ustanovila vladni strateški svet za gospodarski razvoj, ki je nato vladi predlagal uvedbo enotne 20-odstotne davčne stopnje (EDS) po zgledu Slovaške. Ta bi med drugim veljala tudi za davek na dodano vrednost in bi ukinila nižjo stopnjo. ZSSS je takoj ocenila posledice predlaganega in se dogovorila za srečanje s sindikalnimi kolegi iz Slovaške; ti so povedali, da je enotna davčna stopnja na Slovaškem privedla do velikega socialnega razslojevanja. Jeseni 2005 je ZSSS na številnih novinarskih konferencah predstavila, kaj bi enotna davčna stopnja pomenila za kmetijsko in živilsko industrijo, za gostinstvo in turizem, za delavce, študente, upokojence. V javnosti so še posebej odmevale besede Dušana Semoliča, da bi z uvedbo enotne davčne stopnje »bogati postajali še bogatejši, revni pa še revnejši«.
Ker je vlada vztrajala pri uvedbi enotne davčne stopnje, je ZSSS dne 26. novembra v Ljubljani organizirala demonstracije pod geslom »Za ohranitev socialne države Slovenije«. Demonstracije so po dogovoru postale skupen projekt štirih sindikalnih central, pridružili sta se jim še Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije, dve sindikalni centrali (Alternativa in Solidarnost) pa sta uvedbo enotne davčne stopnje podpirali. Demonstracij se je kljub močnemu sneženju udeležilo več kot 40.000 članov sindikatov in so bile do tedaj največje v samostojni Sloveniji. Po demonstracijah je vlada svoje predloge o uvedbi enotne davčne stopnje umaknila.

Za ohranitev socialne države Slovenije, november 2005. Arhiv DE
Za ohranitev socialne države Slovenije, november 2005. Arhiv DE

8. decembra so predstavniki sindikalnih central podpisali sporazum o delitvi sindikalnega premoženja, za kar si je ZSSS prizadevala od osamosvojitve dalje. K dokončni rešitvi tega problema je prispeval tudi takratni minister za javno upravo, Gregor Virant, ki je sindikatom obljubil, da bo spoštoval doseženi sporazum med sindikati in ga pretvoril v zakon. Virant je obljubo držal in državni zbor je 11. julija 2007 ta zakon tudi sprejel.


2004: podpisan dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju

Ker je Gospodarska zbornica Slovenije vztrajno blokirala pogajanja o spremembi tarifnih delov kolektivnih pogodb, pa tudi sicer je dajala prednost sklenitvi nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, je sedem industrijskih sindikatov ZSSS dne 25. februarja izvedlo enourno opozorilno stavko, v kateri je sodelovalo 120.000 članov.

Stavkajoče delavke, februar 2004. Arhiv DE

Sindikati dejavnosti iz ZSSS so zahtevali takojšnjo deblokado socialnega dialoga in začetek pogajanj o tarifnih delih kolektivnih pogodb dejavnosti. Kljub stavki GZS ni pokazala posluha za sindikalne zahteve, zato je ZSSS 3. aprila organizirala v Ljubljani množične demonstracije pod geslom »Dovolj nam je! Zahtevamo višje plače!«. Udeležilo se jih je okoli 15.000 delavcev, in sicer ne samo iz industrijskih sindikatov, temveč solidarnostno tudi iz sindikatov storitvenega in javnega sektorja. Ker tudi po njih odziva GZS ni bilo, je ZSSS napovedala splošno stavko, ki naj bi bila 26. maja.

Zahtevamo višje plače! April 2004. Arhiv DE

28. aprila je bil podpisan dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005. ZSSS je bila z dogovorom zadovoljna, saj je prvič predvideval zvišanje plač ne v odstotkih, ampak v absolutnem znesku. Dogovor je določal, da se morajo plače vsem zaposlenim v letu 2004 zvišati za najmanj 5000 SIT bruto, v letu 2005 pa še za najmanj 5100 SIT bruto. Vseboval je tudi določilo, da se lahko podpisniki kolektivnih pogodb dejavnosti dogovorijo tudi za višje zneske uskladitev plač. Po podpisu dogovora in grožnji ZSSS s stavko so pogajanja o novih ali dopolnjenih tarifnih prilogah KP vendarle stekla, zato je ZSSS stavko začasno odložila.


2003: razpisan referendum o obratovalnem času trgovin

22. aprila so socialni partnerji in vlada podpisali nov socialni sporazum za obdobje 2003–2005. Z njim so se med drugim dogovorili za uravnotežen ekonomski in socialni razvoj, nujen tudi zaradi vstopanja v EU. V sporazumu so se zavezali, da bosta zdravstvena in davčna reforma lahko uveljavljeni le ob soglasju socialnih partnerjev. Dogovorili so se tudi za nov evropski način usklajevanja plač, ki je predvideval upoštevanje inflacije v Sloveniji in v izbranih evropskih državah, in soglašali s pripravo zakona o minimalni plači.
Junija se je ZSSS vključila v akcijo svojega člana – Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki je organiziral zbiranje podpisov pred sedeži občinskih in mestnih upravnih enot v podporo za razpis referenduma o obratovalnem času trgovin. Sindikalni aktivisti so bili pri svojem delu izjemno uspešni, saj so v slabem mesecu dni in še pred rokom zbrali več kot 40.000 potrebnih podpisov. Vodstvo Sindikata delavcev trgovine Slovenije je podpise nato svečano odneslo v državni zbor in jih predalo predsedniku Borutu Pahorju. Referendum z referendumskim vprašanjem »Ali ste za to, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do deset nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?«, ki je bil 21. septembra, je bil za sindikate uspešen, saj je skoraj 58 odstotkov volivcev glasovalo za spremembo zakona.


2002: sprejet zakon o sistemu plač v javnem sektorju

24. aprila je na jubilejni stoti seji ekonomsko-socialnega sveta dobil zakon o sistemu plač v javnem sektorju polno podporo, saj je v veliki meri nastajal s sodelovanjem sindikatov.


2001: uspešna priprava na nov zakon o delovnih razmerjih

Po dolgoletnih pogajanjih (vlada je predlog novega zakona o delovnih razmerjih prvič predstavila leta 1997) so socialni partnerji in vlada 7. novembra podpisali izjavo o usklajenosti določb novega zakona o delovnih razmerjih. V pogajanjih je ZSSS uspelo ohraniti določilo, da se odmor za malico všteva v delovni čas, prav tako so bili sprejeti njeni predlogi, da nekatere pravice iz kolektivnih pogodb postanejo sestavni del zakona. Zakon je bil, kljub nekaterim poskusom poslancev, da bi ga vrnili v ponovno obravnavo, nato sprejet 24. aprila 2002, veljati pa je začel 1. januarja 2003.
19. aprila so socialni partnerji in vlada podpisali aneks k dogovoru o politiki plač za obdobje 1999–2001, v katerem so se dogovorili, da bo regres za letni dopust višji tako, da bo izenačen z regresom v negospodarstvu. Prav tako naj bi se plače usklajevale z rastjo življenjskih potrebščin dvakrat letno, in sicer avgusta in januarja. Dogovorjeno je tudi bilo, da se bodo plače avgusta uskladile za 90 odstotkov rasti cen.
Dan pred vrhunskim zasedanjem predsednikov držav in vlad EU, 13. decembra, je Evropska konfederacija sindikatov organizirala množične demonstracije v Bruslju. Več kot 100.000 članic in članov sindikatov je zahtevalo, naj Listina o temeljnih pravicah, ki jo je Evropski svet sprejel v Nici in v kateri so bile sindikalne pravice naštete kot sestavni del človekovih pravic (pravica do včlanjevanja v sindikate in organiziranja sindikatov, pravica do kolektivnega pogajanja in sklepanja kolektivnih pogodb, pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju, pravica do stavke), postane sestavni del nove ustavne pogodbe o EU in tako iztožljiva pred Sodiščem Evropske unije. Na demonstracije je prišlo tudi 150 sindikalistov iz ZSSS. Demonstracij z enakimi zahtevami, ki jih je organizirala Evropska konfederacija sindikatov leta 2001 v Nici, se je ZSSS udeležila s 120 sindikalisti. S to zahtevo smo ZSSS in drugi evropski sindikati demonstrirali še 20. junija 2007 v Bruslju in uspeli šele 1. decembra 2009, ko je listina s sprejetjem Lizbonske pogodbe pridobila neposredni učinek iz 6. člena Pogodbe o EU in tako postala zavezujoč vir primarne zakonodaje Evropske unije in iztožljiva pred Sodiščem EU.

Da mora Listina o temeljnih pravicah EU postati pravno obvezujoča, je na ulicah Bruslja zahtevalo več kot 100.000 sindikalistk in sindikalistov iz vse Evrope, med njimi tudi ZSSS. Arhiv DE

2000: zmanjšanje dohodnine za najslabše plačane delavce

V začetku januarja je ZSSS zahtevala pogajanja o spremembah dogovora o plačni politiki in zmanjšanju dohodnine za najslabše plačane delavce. S slednjo zahtevo je uspela, saj je z zakonom o izjemnem znižanju dohodnine, ki ga je državni zbor sprejel 11. maja, bilo na boljšem okoli 290.000 zavezancev. Posamezniki so preveč plačano dohodnino dobili vrnjeno v dveh obrokih. Zahteve, da bi bile minimalne plače povsem oproščene dohodnine, pa ni bilo mogoče uskladiti.

Protest ZSSS in drugih sindikatov, ker je GZS prekinila pogajanja o plačni politiki. Arhiv DE

1999: sprejem v Evropsko konfederacijo sindikatov

Po protestnem shodu okoli 3000 delavcev pred državnim zborom, ki ga je ZSSS organizirala 25. februarja in na njem opozorila, da predlog pokojninskega zakona ni usklajen s socialnimi partnerji, so se pogajanja med vlado in socialnimi partnerji o pokojninski reformi vendarle začela. Končni rezultat pogajanj je bil, da so sindikati 28. aprila z vlado podpisali dogovor o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. ZSSS je v njem uveljavila svoja stališča: načelo, da tisti, ki doseže polno delovno dobo, dobi polno pokojnino ob minimalnem pogoju, to je starosti 58 let; preprečila je, da bi pokojninski sistem s pomočjo drugega stebra privatizirali; dosegla je tudi večjo postopnost pri uvajanju sprememb v pokojninskem zakonu, kar naj bi zaščitilo zlasti delavke. Vlada se je obvezala, da bo rešitve iz dogovora uveljavila v razpravah o novem pokojninskem zakonu v parlamentu. Omenjene rešitve je državni zbor sprejel, novi zakon pa je začel veljati 1. januarja 2000.

16. marca je bila ZSSS sprejeta v polnopravno članstvo Evropske konfederacije sindikatov (European Trade Union Confederation, kratici EKS ali ETUC), in to kot edina sindikalna centrala iz Slovenije. Članstvo v EKS ji je omogočilo, da so njeni predstavniki lahko sodelovali pri oblikovanju evropske sindikalne politike, v pogajanjih za avtonomne sporazume z evropskimi delodajalskimi organizacijami, da so dobili vse informacije iz predpristopnega procesa vstopanja Slovenije v EU, hkrati pa je ZSSS dobivala tudi strokovno podporo, če jo je potrebovala.
Državni zbor je 30. junija sprejel zakon o zdravju in varnosti pri delu, ki je nastajal z velikim strokovnim prispevkom ZSSS.


1998: reforma pokojninskega sistema

To leto je zaznamovalo dogajanje v zvezi z reformo pokojninskega sistema. Bela knjiga o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja je vsebovala model, ki je po vzoru južnoameriških držav najavljal privatizacijo pokojninskega sistema z obveznim drugim stebrom ter podaljšanje upokojitvene starosti na 65 let za moške in 63 let za ženske. ZSSS je temu modelu in zvišanju upokojitvene starosti ostro nasprotovala in že februarja zbrala več kot 150.000 podpisov proti pokojninski reformi, ki jih je predala podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku dan pred napovedano obravnavo zakona v državnem zboru.

Delegacija ZSSS je podpredsedniku vlade Marjanu Podobniku izročila 150.000 podpisov proti predlagani pokojninski reformi. Arhiv DE

 

28. marca je ZSSS proti pokojninski reformi organizirala do tedaj najbolj množične demonstracije »Za varno starost gre!«. Udeležilo se jih je več kot 20.000 članov in članic ZSSS, ki so se v Ljubljano pripeljali z več kot 250 avtobusi. Demonstranti so se zbrali na Trgu republike, kjer so ponovno izrazili svoje nasprotovanje predvideni reformi pokojninske zakonodaje. Po demonstracijah je ZSSS naslovila na ministra za delo pismo, v katerem je zahtevala odgovore na svoja stališča in zahteve o pokojninski reformi in zagrozila, da bo, če minister ne bo odgovoril, zahtevala njegovo zamenjavo. Vlada se je na to odzvala in iz bele knjige umaknila dobršen del spornih predlogov ter pripravila nov predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Vendar pa je julija svoj predlog brez soglasja socialnih partnerjev poslala v obravnavo v državni zbor.

Množica članov in članic ZSSS na poti iz ljubljanskega Tivolija proti Trgu republike. Arhiv DE

 

Državni zbor je 25. novembra sprejel zakon o davku na dodano vrednost, ki je upošteval predlog ZSSS o določitvi dveh stopenj davka, in sicer splošne stopnje 19 odstotkov ter nižje stopnje 8 odstotkov za nujne življenjske potrebščine. V prvem predlogu zakona je namreč vlada predvidela samo eno, to je splošno stopnjo v višini 19 odstotkov.


1997: sprejet zakon o določitvi minimalne plače

Na podlagi zahteve ZSSS v socialnem sporazumu za leto 1995 je bil 26. junija sprejet zakon o določitvi minimalne plače in načinu usklajevanja plač.


 

1996: opozorilna stavka 

Septembra je upravni odbor GZS odpovedal splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, svojim združenjem pa naročil, naj odpovedo tudi KP dejavnosti. V istem mesecu je ZSSS organizirala izredno konferenco in dva manjša protesta pred GZS, nato pa 24. oktobra 1996 dvourno stavko pod geslom »Množični, složni in solidarni«, v kateri je sodelovalo 210.000 članov ZSSS iz 3718 podjetij in družb. Vodil jo je 4001 stavkovni odbor, aktiviranih pa je bilo 12.966 stavkovnih straž. Stavkovne zahteve ZSSS so bile med drugim: preklic odpovedi splošne in panožnih kolektivnih pogodb, začetek pogajanj na osnovi veljavnih kolektivnih pogodb, ki morajo veljati do sklenitve novih, dosledno izvajanje socialnega sporazuma in sklenjenih kolektivnih pogodb ter prenehanje njihovih kršitev. Opozorilna stavka je bila uspešna, saj je po njej vendarle prišlo do prvih pogovorov med delodajalskimi in sindikalnimi organizacijami. Decembra so delodajalci in sindikati podpisali dogovor, s katerim so se sporazumeli, da bodo pogajanja potekala na podlagi odpovedane splošne kolektivne pogodbe, ki naj bi veljala v času pogajanj.

Člani in članice ZSSS so od vodstva GZS zahtevali preklic odpovedi kolektivnih pogodb. Arhiv DE
Splošna stavka je potekala v skladu s stavkovnimi pravili. Arhiv DE

1995: sprejet prvi socialni sporazum v zgodovini države

31. marca so socialni partnerji in vlada podpisali socialni sporazum za leto 1995, ki je bil prvi tovrstni sporazum v zgodovini Slovenije. Sporazum je vključeval pomembne zadeve, kot so na primer zaveza vlade, da se bo inflacija v tem letu znižala najmanj na raven 10 odstotkov, da je treba sprejeti zakon o minimalni plači, da mora minimalna bruto plača znašati najmanj 40 odstotkov povprečne bruto plače, da mora vlada z ukrepi zmanjševati brezposelnost in da mora rast zaposlenosti v gospodarstvu znašati najmanj 1 do 2 odstotka, da je treba zagotoviti enako usklajevanje plač in pokojnin z rastjo življenjskih stroškov, da bo vlada zagotovila pogoje za učinkovito delovanje inšpektorata za delo in podobno.


1994: podpisan tristransko usklajen dogovor o politiki plač

25. aprila so socialni partnerji in vlada podpisali prvi, tristransko usklajen dogovor o politiki plač v zgodovini Slovenije, skupaj s tarifno prilogo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Dogovor je bil podpisan šele po grožnji ZSSS, da ga ne bo podpisala, če vanj ne bodo vključene te njene zahteve: da se prepreči zmanjševanje plač v organizacijah, ki dobro gospodarijo, da se ohrani sistem kolektivnih pogodb dejavnosti in zagotovi avtonomija pogajalskih partnerjev, da se v primeru znižanja izhodiščnih plač za 10 odstotkov upošteva mnenje sindikata podjetja in uveljavi arbitražni postopek, da se izboljša eskalacijska lestvica in da se ustanovi tripartitni organ – ekonomski in socialni svet.
26. septembra so socialni partnerji in vlada podpisali pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta. Kmalu po podpisu je začel delovati in obravnavati pomembne teme.


1993: sprejet zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij

Julija je bil sprejet zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. ZSSS, ki si je do takrat pridobila veliko informacij iz Nemčije in Avstrije, je aktivno sodelovala pri njegovem sprejemanju v vseh fazah zakonodajnega postopka, zato se je zakon v precejšnji meri približal predlogom ZSSS. Med drugim so bili sprejeti predlogi ZSSS o pogojih za delo sveta delavcev, določene so bile zadeve, v katerih svet soodloča skupaj s pristojnim organom družbe, določeno je bilo sodelovanje predstavnikov delavcev v nadzornem svetu in predvidena funkcija delavskega direktorja v upravi družbe.


1992: prva splošna opozorilna stavka

18. marca je bila organizirana prva splošna opozorilna stavka v Sloveniji, ki se je je udeležilo 400.000 delavk in delavcev, napovedovale pa so jo že mnoge manjše stavke (v letu 1991 jih je bilo 212). Stavkovne zahteve so bile: ukiniti je treba zakon o zamrznitvi plač in odpraviti administrativno urejanje plač – pravična cena dela mora biti dogovorjena med sindikati in delodajalci, sprejeti je treba zakon o kolektivnih pogodbah in zagotoviti pravno varnost delavcev, povišati je treba minimalno plačo, da bo znašala najmanj 17.100 SIT, izvršni svet je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije dolžan nemudoma sprožiti aktivnosti in skupaj s skupščino RS sprejeti ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in razvoja, za povečanje socialne in materialne varnosti delavcev in za povečanje možnosti za zaposlovanje delavcev.

V splošni stavki ZSSS je sodelovalo več kot 400.000 delavk in delavcev. Arhiv DE
Stavkovni odbor seznanja novinarje s potekom splošne stavke. Arhiv DE

 

Stavka je bila zelo dobro organizirana in uspešna, saj je skupščina RS kmalu ukinila zakon o zamrznitvi plač, začele pa so se tudi priprave na pogajanja v zvezi s splošnima kolektivnima pogodbama za gospodarstvo in negospodarstvo ter panožnimi kolektivnimi pogodbami. Ob razpravi o proračunu v skupščini so bila zagotovljena sredstva za sodišča in institucije, ki se ukvarjajo s pravno varnostjo delavcev. Vlada je sklenila povišati zajamčeno plačo, pripravila pa je tudi informacijo o socialnem položaju delavk in delavcev v Sloveniji, o kateri je nato razpravljala skupščina. Dober mesec dni po odmevni stavki je padla vlada Alojza Peterleta.
19. novembra je Ustavno sodišče RS odločilo, da se morajo odpraviti sklepi ministrice za delo o povečanju denarnih nadomestil in sklep upravnega odbora republiškega zavoda za zaposlovanje o povečanju denarnih nadomestil za brezposelnost. Predsedstvo Sveta ZSSS je namreč februarja poslalo ustavnemu sodišču predlog, da oceni omenjena sklepa, saj so brezposelni po mnenju predsedstva v letih 1991 in 1992 prejemali nadomestila za brezposelnost v nasprotju z zakonom in bili zato prikrajšani za pomemben del denarnega nadomestila. Zaradi odprave sklepov je moral državni zbor v proračunu za leta 1993 rezervirati 630 milijonov tolarjev za poplačilo premalo izplačanih nadomestil brezposelnim.
10. decembra je sekretar ZSSS Rajko Lesjak podpisal prvo krovno pogodbo za sklepanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj z direktorjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Krovna pogodba je omogočila 361.959 članom ZSSS in drugim delavcem najmanj 31-odstotni popust pri zdravstvenem zavarovanju ter ustrezno raven zdravstvenih storitev in zdravstvenega varstva.

23. decembra se je prvič konstituiral državni svet RS, v katerega je ZSSS uspelo izvoliti štiri svoje svetnike. Tako je ZSSS zasedla vse štiri sedeže v svetu, kolikor jih pripada sindikatom.


1991: zakon o stavki, splošna kolektivna pogodba za negospodarstvo in nova ustava

3. aprila je Skupščina SFRJ sprejela zakon o stavki (ki je veljal tudi za Republiko Slovenijo). Vanj so Svobodni sindikati Slovenije prelili vse svoje izkušnje, ki so si jih pridobili z izdelavo stavkovnih pravil ter organiziranjem in vodenjem stavk.
Na prvi konferenci ZSSS, ki je 6. aprila potekala v Velenju, je bila med drugim sprejeta zahteva, da naj skupščina RS in izvršni svet omogočita sindikatom enakovredno sodelovanje pri pripravi in obravnavi odločitev, ki zadevajo delavce. Konferenca je od skupščine in pristojnih organov prav tako zahtevala, naj takoj začnejo postopek za pripravo in sprejem zakona o soupravljanju delavcev.
27. septembra je bila podpisana prva Splošna kolektivna pogodba za negospodarstvo v zgodovini Slovenije. Na podlagi te pogodbe je bila odprta pot za sklepanje kolektivnih pogodb v dejavnostih negospodarstva oziroma v javnem sektorju. Tudi vsebina te pogodbe je bila v pretežni meri pripravljena v ZSSS.
Konec jeseni se je v Skupščini RS pričela razprava o novi ustavi Republike Slovenije. ZSSS je skupščini predložila štiri amandmaje: o sindikalni svobodi, o varstvu pravic iz dela, o pravici delavcev do stavke in o soupravljanju delavcev. Vse štiri omenjene amandmaje je skupščina sprejela in so sestavni del ustave, sprejete 23. decembra.


1990: podpisana prva splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo

27. julija je bila podpisana prva Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo v zgodovini Slovenije, katere tekst je bil v pretežni meri pripravljen v Svobodnih sindikatih Slovenije. Do podpisa je prišlo šele potem, ko so svobodni sindikati napovedali splošno stavko, ki naj bi bila 10. septembra. Splošna KP je pomenila temelj za sklepanje kolektivnih pogodb dejavnosti in tako je bilo na njeni podlagi v prvi polovici leta 1991 podpisanih že 21 kolektivnih pogodb dejavnosti. Da pa bi se lahko sklepale kolektivne pogodbe, je bilo treba spremeniti republiški zakon o delovnih razmerjih. Tako je predhodnica ZSSS, Zveza sindikatov Slovenije, že leta 1989 predlagala člene, ki so omogočali sklepanje kolektivnih pogodb, te spremembe zakona pa je Skupščina Republike Slovenije sprejela 29. marca 1990.

Otvoritev prvega kongresa ZSSS v Cankarjevem domu v Ljubljani aprila 1990. Arhiv DE

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitevizberite svoj sindikat in se včlanite!

Share