• MAKROEKONOMSKI KAZALCI

INFLACIJA
V prvi polovici leta 2017 je bila rast cen 1,7 %, najbolj so se povišale cene  v skupini rekreacija in kultura (za 5,2 %), ter cene v skupini oblačila in obutev (za 3,4 %), znižanje cen pa je bilo prisotno v skupinah komunikacije, zdravstvo ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (Vir: SURS).

V maju 2017 je letna inflacija znašala 1,5 %, povprečna letna inflacija pa 1,7 %.  V maju 2017 so k letni inflaciji največ 0,4 odstotne točke prispevale višje cene sadja (za 26,6 %), po 0,1 odstotne točke pa višje cene oblačil in obutve (za 1,4 %), počitniških paketov (za 3,6 %), storitve v skupini restavracije in hoteli (za 0,9 %) ter druge podražitve.

Letna stopnja inflacije v letu 2016 je znašala 0,5 %, povprečna letna stopnja inflacije pa – 0,1 %.   Podatki Statističnega urada RS sicer kažejo, da je v letu 2016 letna inflacija znašala 0,5 %, vendar pa ta podatek podcenjuje inflacijo s katero se soočajo zaposleni. Po podatkih statističnega urada (SURS, SI-STAT PORTAL) so se v letu 2016 najbolj povečale prav cene nujnih življenjskih potrebščin (hrana za 1,6 %, meso za 1,4 %, ribe za 1 %, sadje za 2,9 %, zelenjava za 8,4 %), oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 2,1 %), zbiranje odpadkov (za 3,8 %), zdravstvene storitve (za 3,9 %), bolnišnične storitve (za 2,0 %), pogonska goriva (dizelsko gorivo za 2,7 % in bencin za 1,4 %). V letu 2016 so k letni inflaciji največ prispevale prav višje cene hrane (in sicer kar 60 % celotne inflacije).

BRUTO DOMAČI PROIZVOD

Bruto domači proizvod je bil v prvem četrtletju, za 5,3 % višji kot v enakem obdobju leta 2016. V prvem četrtletju 2017 je bila prisotna visoka rast domačega trošenja, in sicer rast končne potrošnje in bruto investicij. Rast končne potrošnje se je v prvem četrtletju 2017 povišala za 3,4 %, bruto investicije pa za 10,5 %. Prav tako je imela pozitiven učinek na rast gospodarstva potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 4 % (Vir: SURS).

 

  • JAVNE FINANCE

Primanjkljaj sektorja država je v prvem četrtletju 2017 znašal 185 milijonov EUR ali 1,9 % BDP, kar je za 2,1 odstotne točke manj kot v prvem četrtletju 2016, ko je znašal 363 milijonov EUR ali 3,9 % BDP. Na zmanjšanje primanjkljaja so vplivali predvsem višji prihodki države, najbolj so se povečali prihodki od dejanskih socialnih prispevkov, ki so se v primerjavi z prvim četrtletjem 2016 povečali za 10,3 %. Njihov delež v BDP pa  je v prvem četrtletju 2017 znašal 15,7 %. V skupini davkov pa je bila največjo rast prisotna pri tekočih davkih na dohodke in premoženje (povečali so se za 7,4 %) ter pri davkih na proizvode (povečali so se za 4,3 %). Konsolidirani bruto dolg države je konec prvega četrtletja 2017 znašal 32.850 milijonov EUR ali 81,4 % BDP, kar je za 1.173 milijonov EUR več kot konec leta 2016.

Primanjkljaj države je v letu 2016 znašal 733 mio EUR ali 1,8 % BDP. Konsolidirani bruto dolg države je konec leta 2016 znašal 79,7 % BDP oziroma 31.677 milijonov EUR, kar je 3,5 odstotne točke manj kot v letu 2015, ko je bruto dolg države znašal 83,1 % BDP.

Primanjkljaj države za leto 2017 je ocenjen na  337 milijonov EUR ali 0,8 % BDP. Bruto konsolidirani dolg države naj bi konec leta 2017 znašal 32.052 milijonov EUR ali 77,0 % BDP (Vir: SURS).

 

  • OBDAVČITEV PREJEMKOV

OBDAVČITEV REGRESA

Med dohodke iz delovnega razmerja, se po Zakonu o dohodnini  vključuje tudi regres za letni dopust. Če je določena višina regresa do 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS, se vrednost bruto regresa zmanjša samo za odstotek akontacije dohodnine. Prispevki za socialno zavarovanje se obračunavajo in plačujejo od regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS.

OBDAVČITEV IZPLAČIL ZA POSLOVNO USPEŠNOST (BOŽIČNICA, 13 PLAČA, ipd.)

Z spremembo Zakona o dohodnini (ZDoh-2R) se od januarja 2017 del plače za poslovno uspešnost po ZDR-1, izplačan 1-krat v koledarskem letu, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Tako bodo zaposleni ob izplačilu božičnice, 13. plače ali kako drugače imenovane nagrade za poslovno uspešnost, 1x v letu plačali zgolj prispevke za socialno varnost, znesek do 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji pa bo oproščen plačila dohodnine.

DOHODNINSKA LESTVICA V LETU 2017

Z letom 2017 se spreminja lestvica za odmero dohodnine, tako da se med do sedanja 2. in 3. razred uvaja nov davčni razred, pri meji neto davčne osnove v višini 48.000 EUR in s stopnjo 34 %. Poleg tega pa se stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu zniža z 41 % na 39 %. Lestvica za odmero dohodnine, v skladu s spremenjenim 122. členom ZDoh-2, velja za davčna leta od 1. januarja 2017 dalje.

 

OLAJŠAVE V LETU 2017

Z davčnim letom 2017 se spreminja dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave, in sicer se povečuje na 11.166,37 EUR (v letu 2016 pa je znašal 10.866,37 EUR). Najvišja olajšava v višini 6.519,82 EUR v letu 2017 pripada zaposlenemu, ki bo imel na letni ravni do 11.166,37 EUR bruto skupnega dohodka (bruto plače, bruto regres za letni dopust, nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nadomestila in drugi dohodki iz obveznega socialnega zavarovanja, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe ipd. – razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine).

 

 

 

 

Share