•  MAKROEKONOMSKI KAZALCI

INFLACIJA

Po podatki Statističnega urada RS smo v letu 2017 imeli na letni ravni 1,7 odstotno inflacijo, povprečna letna inflacija pa je znašala 1,4 odstotka. K rasti inflacije so največ prispevale višje cene nujnih življenjskih potrebščin. V lanskem letu so se podobno kot v letu 2016 najbolj povečale cene dobrin, ki v košarici zaposlenih predstavljajo največji delež stroškov, torej cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,9 %; od tega hrana za 3,1 %, meso za 6,5 % (svinjsko npr. za 13,2 %, goveje za 8 %, sadje za 10,6 %), električna energija za 4,8 %, tekoča goriva za 13,4 %, komunalne storitve za 10,3 %).

BRUTO DOMAČI PROIZVOD

Bruto domači proizvod se je v letu 2017  po prvih ocenah Statističnega urada RS zvišal za 5 %, v zadnjem četrtletju leta 2017 pa se je povečal za 6 %.  K povečanju bruto domačega proizvoda v letu 2017, je prav tako kot v letu 2016, največ prispeval izvoz, ki se je povečal za 10,6 %. K rasti pa so pomembno prispevali tudi domača potrošnja, ki se je povečala za 4,1 %, rast zasebne potrošnje, ki se je okrepila za 3,2 %, ter rast bruto investicij v osnovna sredstva, ki so se povečale za 10,3 % (Vir: SURS)

 

  • JAVNE FINANCE

Javnofinančni položaj se je v letu 2017 izrazito izboljšal, kar je povezano z ugodnimi gospodarskimi gibanji. Visoka gospodarska rast je pozitivno prispevala k višjim prilivom v državni proračun in k odpravi primanjkljaja. Država je v letu 2017 ustvarila javno finančni presežek v višini 13 mio EUR, v letu 2016 pa primanjkljaj v višini 781 mio EUR. K odpravi primanjkljaja je prispevala visoka rast prihodkov, ki so se v letu 2017 glede na leto 2016 povišali za 6,5 %. Prihodki od davkov in socialnih prispevkov so se povišali za 448 mio EUR oziroma za 5,7 %. Zaradi dobrega poslovanja podjetij, v katerih ima država lastniške deleže, je rast prav tako opaziti pri nedavčnih prihodkih iz udeležbe pri dobičku. Rast izdatkov je bila v letu 2017 zmernejša, in sicer so se izdatki sektorja država povišali za 346 mio EUR oziroma za 1,9 %, znižali pa so se izdatki za obresti, za 12 %. Dolg sektorja država je v letu 2017 znašal 31.860 mio EUR oziroma 73,6 % BDP. Delež dolga v BDP  se pod vplivom visoke gospodarske rasti v zadnjih letih znižuje (Vir: SURS).

 

  • OBDAVČITEV PREJEMKOV

 

OBDAVČITEV REGRESA

Med dohodke iz delovnega razmerja, se po Zakonu o dohodnini  vključuje tudi regres za letni dopust. Če je določena višina regresa do 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS, se vrednost bruto regresa zmanjša samo za odstotek akontacije dohodnine. Prispevki za socialno zavarovanje se obračunavajo in plačujejo od regresa za letni dopust, ki presega 70 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS.

 

OBDAVČITEV IZPLAČIL ZA POSLOVNO USPEŠNOST (BOŽIČNICA, 13 PLAČA, ipd.)

Z spremembo Zakona o dohodnini (novela ZDoh-2S) se od januarja 2018 del plače za poslovno uspešnost po ZDR-1, izplačan 1-krat v koledarskem letu, ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.

Tako bodo zaposleni ob izplačilu božičnice, 13. plače ali kako drugače imenovane nagrade za poslovno uspešnost, 1x v letu plačali zgolj prispevke za socialno varnost, znesek do 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji pa bo oproščen plačila dohodnine.

 

 

DOHODNINSKA LESTVICA V LETU 2017

Z letom 2017 se spreminja lestvica za odmero dohodnine, tako da se med do sedanja 2. in 3. razred uvaja nov davčni razred, pri meji neto davčne osnove v višini 48.000 EUR in s stopnjo 34 %. Poleg tega pa se stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu zniža z 41 % na 39 %. Lestvica za odmero dohodnine, v skladu s spremenjenim 122. členom ZDoh-2, velja za davčna leta od 1. januarja 2017 dalje.

 

OLAJŠAVE V LETU 2017

Z davčnim letom 2017 se spreminja dohodkovni prag za upravičenost do višje dodatne splošne olajšave, in sicer se povečuje na 11.166,37 EUR (v letu 2016 pa je znašal 10.866,37 EUR). Najvišja olajšava v višini 6.519,82 EUR v letu 2017 pripada zaposlenemu, ki bo imel na letni ravni do 11.166,37 EUR bruto skupnega dohodka (bruto plače, bruto regres za letni dopust, nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, nadomestila in drugi dohodki iz obveznega socialnega zavarovanja, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe ipd. – razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine).

 

 

 

 

Share