Žarko Pejčić

Je sindikalist v javnem komunalnem podjetju Marjetica Koper, kjer sicer dela kot vzdrževalec na kanalizacijskih sistemih. Prihaja iz mladega sindikata ki je nastal šele pred nekaj leti, a si je s svojim delom že prislužil posebno plaketo, ki jo je na osmi skupščini matičnega Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) prejel za prispevek k utrjevanju vloge in pomena SKVNS.


Kakšna je tvoja sindikalna pot?

Od leta 2008 sem zaposlen v Marjetici Koper, kjer opravljam – dobesedno – najbolj umazana dela. Naš sindikat pa smo ustanovili junija 2019, saj s prejšnjim, ki je deloval pod drugo sindikalno centralo, nikakor nismo bili zadovoljni. Težav je bilo ogromno. Od leta 2015, ko je bila narejena nova sistematizacija delovnih mest, se nam zaposlenim plača ni zvišala niti za cent, kar nas je seveda motilo, da o slabih delovnih pogojih niti ne govorim. V podjetju niso nikoli imeli denarja za nas, za vse drugo se je našlo, samo za delavce in delavke ne … Ko smo ustanovili sindikat, smo se takoj lotili dela, od pogajanj za podjetniško kolektivno pogodbo do vsega drugega.

Kako uspešni ste bili?

Najprej nam za 3,65 odstotka, kar je bilo predvideno za leto 2O2O, niso hoteli dvigniti plač, zato smo tudi napovedali stavko, tako da so šefi spoznali, da je sindikat resna zadeva. Ko smo ga ustanovili, nas je bilo 84 članov in članic, na današnji dan, ko se pogovarjava, jih je 222 [od 294 zaposlenih v celotnem podjetju, op. a.]. Po napovedi stavke so najprej ugodili vsem našim zahtevam in takrat smo se lotili tudi pogajanj za kolektivno pogodbo, ki pa jih je prekinila epidemija, toda po resnem pogovoru s predsednikom nadzornega sveta in direktorjem Marjetice Koper smo se usedli, začeli pogovarjati in na koncu kolektivno pogodbo tudi sklenili. Normalno, da je to uspeh, pazili pa smo, da je uspeh za obe strani. Je pa še veliko stvari, ki jih je treba popraviti, in upam, da bomo to tudi naredili. Od ustanovitve sindikata vsako leto dobimo tudi božičnico, prej smo jo praviloma prejeli zgolj takrat, ko je šlo za volilno leto. Med drugim pa smo še dosegli tudi trikratni dvig osnovnih plač, četrti sledi januarja, vrnitev odvzetih dopustov zaposlenim, obe jubilejni nagradi za člane in članice smo zvišali za 20 odstotkov, dodatke na pogoje dela za vse, ki delajo v slabih pogojih, smo zvišali do največ 16 odstotkov, dosegli smo še izplačilo ene plače ob upokojitvi, prejemamo 10O-odstotni regres, delodajalec po sklenjenem dogovoru priznava vsakemu članu oziroma članici sindikata dodatek za aktivni socialni dialog v višini 0,50 odstotka plačane članarine in podobno.

Kaj je pri vašem boju še treba omeniti?

Najpomembneje je, da sindikat vztraja, da sta delavec in podjetje na prvem mestu. Za naš boj in uspeh pa je zaslužen vsak član oziroma članica sindikata, ki verjame v našo zgodbo, izjemno pomembna je tudi pravna služba ZSSS in naša sekretarka Irena Jaklič Valenti. Dobro smo sodelovali tudi z našim svetom delavcev in stopili skupaj … Brez njih nam ne bi uspelo in tudi oni sami brez nas ne bi bili uspešni.

»Kolegi na dnevni bazi živijo in uresničujejo prepričanje, da je članstvo v sindikatu ena od pomembnih vrednot zaposlenih v njihovi sredini. Kot uspešna zgodba aktivno prispevajo k ugledu SKVNS lokalno in širše, zato si zaslužijo plaketo za vloženi trud in energijo. Naj jim bo ta v motivacijo in pogum za bodoče zmage,« so ob podelitvi plakete med drugim zapisali v sindikatu komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami.

Zakaj po tvoje velja biti sindikalno aktiven?

Skupaj s kolegi in kolegicami smo dokazali, in to živimo vsak dan, da če smo organizirani, potem imamo vsi več in gre vsem bolje, če gre sodelavcu bolje, gre namreč tudi meni. Prek vsega, kar smo dosegli, od dviga plač naprej, so ljudje spoznali, da je mogoče premakniti stvari na bolje … Je pa treba omeniti dejstvo, da so plačna razmerja v naši državi na splošno porušena, saj minimalna plača nezadržno raste, kar je prav, a drugih plač temu še nismo prilagodili. Zdaj je pri nas skorajda že izenačena plača delavca z osnovnošolsko izobrazbo s plačo delavca, ki ima tehnično smer izobrazbe. Sprememba plačnega modela je torej nujna.

Kakšen pa mora biti po tvojem mnenju obraz sindikata?

Mora znati ceniti svoje delo, mora biti pošten, pa tudi pogumen, pomembno je, da spoštuje tudi delo drugih in da je zraven empatičen, solidaren, nesebičen, revolucionaren … Prav tako se kot sindikalist ne sme nikoli prodati…

Share