Usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti je predpogoj za izenačevanje možnosti žensk in moških v svetu dela. Družini prijazne politike in ukrepi pomembno prispevajo k zaposlovanju žensk in njihovi ekonomski neodvisnosti. V ZSSS zagovarjamo sistemske spodbude za starševsko uravnoteženo izrabo državnih politik na tem področju, prav tako spodbujamo vključevanje določb v kolektivne pogodbe, ki bi delavcem olajšale usklajevanje delovnih in zasebnih obveznosti ter spodbujale enakost spolov.

Družinske obveznosti se v različnih življenjskih obdobjih spreminjajo. V zadnjem času se mladi starši – zaradi podaljševanja delovne dobe, odlaganja rojstva otrok v poznejša obdobja in starajočega se prebivalstva  – poleg skrbi za lastne otroke vse pogosteje sočasno skrbijo za ostarele in bolne družinske člane. Z zaostrovanjem upokojitvenih pogojev in vse večjo življenjsko dobo pa narašča tudi število starejših delavcev, ki se nemalokrat srečujejo z različnimi zdravstvenimi omejitvami pri svojem delu. Seveda si v ZSSS prizadevamo izboljšati možnosti usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti vseh skupin delavstva.

Starševsko varstvo

Po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) so starši upravičeni do:

• materinskega,
• starševskega,
• očetovskega dopusta,
• skrajšanega delovnega časa zaradi varstva in nege otroka.

Materinski dopust traja 105 dni in je neprenosljiv (razen v izjemnih primerih, kot je npr. smrt matere). Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim rojstvom otroka, 15 dni je obveznih.

Starševski dopust traja 320 dni. Vsakemu izmed staršev pripada 160 dni starševskega dopusta, 60 dni je neprenosljivih za vsakega od staršev. Oče lahko svoj del neprenosljivega starševskega dopusta (60 dni) koristi istočasno z mamo že v času materinskega in starševskega dopusta matere.

Oče ima pravico do 15 dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga mora izrabiti do tretjega meseca starosti otroka. Ob rojstvu dvojčkov ali več živorojenih otrok se očetom dopust podaljša za dodatnih 10 dni za vsakega otroka.

Neprenosljivi del v trajanju največ 60 dni lahko vsak izmed staršev izkoristi do osmega leta starosti otroka. V posebnih primerih (rojstvo več otrok hkrati, otrok, ki potrebuje posebno nego) se starševski dopust lahko tudi podaljša. Starša se glede koriščenja tega dopusta dogovorita na centru za socialno delo. Rejnikom pripada 30 dni starševskega dopusta za otroka v starosti do konca prvega razreda osnovne šole.

Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima tisti starš, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, oziroma če neguje najmanj dva otroka, ima to pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Eno leto izrabe te pravice je neprenosljivo za vsakega od staršev. Delodajalec v teh primerih zagotavlja plačilo po dejanski delovni obveznosti, država pa plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove, kot se izračuna za materinsko nadomestilo, vendar ne manj od sorazmernega dela minimalne plače. Skrajšani delovni čas lahko starša koristita tudi istočasno v skupnem trajanju največ 20 ur tedensko.

Zaposlovanje in starševstvo

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v povezavi s starševskim varstvom med drugim zagotavlja:

• zaščito nosečih in doječih delavk pred opravljanjem del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka,
• zaščito nosečih in doječih delavk pred odrejanjem nadurnega in nočnega dela,
• pravico do odklonitve opravljanja nadurnega in nočnega dela za starša, ki neguje otroka starega do treh let in za samohranilce oziroma samohranilke, ki skrbijo za otroka starega do sedem let,
• pravico do odsotnosti z dela zaradi izrabe materinskega, starševskega in očetovskega dopusta ter do nadomestila za čas dopusta,
• pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva,
• pravico do odmora in nadomestila za dojenje med delovnim časom ter do nadomestila za čas odmora,
• pravico do vrnitve nazaj na svoje delovno mesto po preteku starševskega dopusta,
• varstvo staršev na starševskem dopustu ter nosečih in doječih delavk pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi,
• pravico do izrabe najmanj enega tedna letnega dopusta v času šolskih počitnic za starše šoloobveznih otrok,
• pravico do plačane odsotnosti z dela v breme delodajalca do skupaj največ sedem delovnih dni v koledarskem letu zaradi družinskih okoliščin, kot so lastna poroka, smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, staršev ipd.,
• pravico do odklonitve napotitve v tujino zaradi nosečnost in varstva predšolskega otroka,
• možnost, da delavka oziroma delavec zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa od tega, ki ga je določil delodajalec (delodajalec lahko s pisno utemeljitvijo sprejme ali zavrne delavčev predlog).

Gradivo

Publikacija Rebalance – Strategije sindikatov in dobre prakse, ki podpirajo usklajevanje dela in družine (v angleščini)

Priročnik za implementacijo in prenos EU Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev (v angleščini) 

Primeri določb za KP za lažje usklajevanje dela in družine (iz projekta GEQUAL, projekta »Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v kolektivnih pogodbah: Vloga socialnih partnerjev pri spodbujanju enakosti spolov«)

Priročnik Usklajevanje dela in družine – primeri dobrih praks v kolektivnih pogodbah (iz projekta GEQUAL, projekta »Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v kolektivnih pogodbah: Vloga socialnih partnerjev pri spodbujanju enakosti spolov«)

Priročnik: Ukrepi za usklajevanje plačanega dela in družine (iz projekta »Očetje in delodajalci v akciji – ODA«)

Publikacija Usklajevanje dela in družine ter enakost spolov: Regijski pregled in smernice (iz projekta »Spreminjanje tradicionalne miselnosti skozi kolektivne pogodbe na Zahodnem Balkanu«)