Usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti je predpogoj za uveljavljanje enakih možnosti žensk in moških na trgu dela. Družini prijazne politike in ukrepi pomembno prispevajo k zaposlovanju žensk in njihovi ekonomski neodvisnosti. V ZSSS spodbujamo sprejem sistemskih spodbud za bolj uravnoteženo koriščenje družinskih politik s strani žensk in moških. Podpiramo družini prijazne politike ter spodbujamo vključevanje določb v kolektivne pogodbe, ki bi zaposlenim olajšale usklajevanje delovnih in zasebnih obveznosti ter spodbujale enakost spolov.

Družinske obveznosti se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. Zaradi podaljševanja delovne dobe, odlaganja rojstva otrok v poznejša obdobja in starajočega se prebivalstva se mladi starši vse pogosteje poleg skrbi za otroke sočasno srečujejo še s skrbjo za ostarele in bolne družinske člane. S podaljševanjem delovne dobe narašča število starejših delavcev, ki se nemalokrat srečujejo z različnimi zdravstvenimi omejitvami pri svojem delu.  V ZSSS si prizadevamo izboljšati možnosti usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti vseh kategorij zaposlenih.

Starševsko varstvo

Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) so starši upravičeni do:

• materinskega,
• starševskega,
• očetovskega dopusta,
• skrajšanega delovnega časa zaradi varstva in nege otroka.

Materinski dopust traja 105 dni in je neprenosljiv (razen v izjemnih primerih kot je npr. smrt matere). Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim rojstvom otroka.

Starševski dopust traja 260 dni. Vsakemu izmed staršev pripada 130 dni starševskega dopusta. Oče lahko na mater prenese vseh 130 dni dopusta, mater na očeta 100 dni (30 dni je neprenosljivih). Starša skleneta dogovor glede koriščenja dopusta na Centru za socialno delo.

Oče ima v letu 2017 pravico do 25 dni plačanega in 25 dni neplačanega očetovskega dopusta. 15 dni plačanega dopusta morajo očetje izrabiti do šestega meseca starosti otroka v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, 10 dni plačanega dopusta pa v strnjenem nizu po izteku starševskega dopusta, vendar najkasneje do dokončanega prvega razreda osnovne šole. 25 dni neplačanega dopusta, za katere država krije prispevke za socialno varnost, oče lahko izkoristi najkasneje do tretjega leta starosti otroka.  V letu 2018 bodo očetje pridobili pravico do 30 dni plačanega očetovskega dopusta.

Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima po ZSDP-1 eden izmed staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma v primeru, da neguje najmanj dva otroka, ima to pravico do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Eno leto izrabe te pravice je neprenosljivo za vsakega od staršev. Delodajalec v teh primerih zagotavlja plačilo po dejanski delovni obveznosti, država pa plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače do polne delovne obveznosti.

Zaposlovanje in starševstvo

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v povezavi s starševskim varstvom med drugim zagotavlja:

• zaščito nosečih in doječih delavk pred opravljanjem del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka ter
• zaščito nosečih in doječih delavk pred odrejanjem nadurnega in nočnega dela,
• pravico do odklonitve opravljanja nadurnega in nočnega dela za starša, ki neguje otroka starega do treh let in za samohranilce oziroma samohranilke, ki skrbijo za otroka starega do sedem let,
• pravico do odsotnosti z dela zaradi izrabe materinskega, starševskega in očetovskega dopusta ter do nadomestila za čas dopusta,
• pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva,
• pravico do odmora in nadomestila za dojenje med delovnim časom ter do nadomestila za čas odmora,
• pravico do vrnitve nazaj na svoje delovno mesto po preteku starševskega dopusta,
• varstvo staršev na starševskem dopustu ter nosečih in doječih delavk pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi,
• pravico do izrabe najmanj enega tedna letnega dopusta v času šolskih počitnic za starše šoloobveznih otrok,
• pravico do plačane odsotnosti z dela v breme delodajalca do skupaj največ sedem delovnih dni v koledarskem letu zaradi družinskih okoliščin, kot so lastna poroka, smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, staršev ipd.,
• pravico do odklonitve napotitve v tujino zaradi nosečnost in varstva predšolskega otroka,
• možnost, da delavka oziroma delavec predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, kot ga je določil delodajalec, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja (delodajalec lahko sprejme ali zavrne delavčev predlog na podlagi pisne utemeljitve).

GRADIVO:

Poročilo: Analiza vključevanja ukrepov usklajevanja v kolektivne pogodbe – pogled sindikatov

Primeri določb za KP za lažje usklajevanje dela in družine

Priročnik: Usklajevanje dela in družine – primeri dobrih praks v kolektivnih pogodbah

Priročnik: Ukrepi za usklajevanje plačanega dela in družine