ZSSS je trdno zavezana k podpiranju pravic žensk z namenom doseganja enakosti med ženskami in moškimi tako na trgu dela kot tudi na vseh drugih področjih življenja. Ženske predstavljajo približno polovico populacije in 45 % članov ZSSS.
Prioritete programa ZSSS na področju enakosti spolov so: integracija načela enakih možnosti v vse sindikalne politike in pri presoji sprejemanja zakonodaje, odpravljanje plačne in pokojninske vrzeli, naslavljanje stereotipov in spolnih vlog na področju urejanja delovnih razmerij, odpravljanje diskriminacije, podpora ukrepom usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, odpravljanje nasilja in (spolnega) nadlegovanja nad ženskami na delovnem mestu ter vzpostavljanje povezave med nasiljem doma z delovnim okoljem, podpiranje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja znotraj ZSSS in širše.
Usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti je predpogoj za uveljavljanje enakih možnosti žensk in moških na trgu dela. Družini prijazne politike in ukrepi pomembno prispevajo k zaposlovanju žensk in njihovi ekonomski neodvisnosti. V ZSSS spodbujamo sprejem sistemskih spodbud za bolj uravnoteženo koriščenje družinskih politik s strani žensk in moških. Podpiramo družini prijazne politike ter spodbujamo vključevanje določb v kolektivne pogodbe, ki bi zaposlenim olajšale usklajevanje delovnih in zasebnih obveznosti ter spodbujale enakost spolov.
Družinske obveznosti se skozi različna življenjska obdobja spreminjajo. Zaradi podaljševanja delovne dobe, odlaganja rojstva otrok v poznejša obdobja in starajočega se prebivalstva se mladi starši vse pogosteje poleg skrbi za otroke sočasno srečujejo še s skrbjo za ostarele in bolne družinske člane. S podaljševanjem delovne dobe narašča število starejših delavcev, ki se nemalokrat srečujejo z različnimi zdravstvenimi omejitvami pri svojem delu. V ZSSS si prizadevamo izboljšati možnosti usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti vseh kategorij zaposlenih.
Starševsko varstvo
Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) so starši upravičeni do:
- materinskega,
- starševskega,
- očetovskega dopusta,
- skrajšanega delovnega časa zaradi varstva in nege otroka.
Materinski dopust traja 105 dni in je neprenosljiv (razen v izjemnih primerih kot je npr. smrt matere). Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim rojstvom otroka.
Starševski dopust traja 260 dni. Vsakemu izmed staršev pripada 130 dni starševskega dopusta. Oče lahko na mater prenese vseh 130 dni dopusta, mater na očeta 100 dni (30 dni je neprenosljivih). Starša skleneta dogovor glede koriščenja dopusta na Centru za socialno delo.
Oče ima v letu 2017 pravico do 25 dni plačanega in 25 dni neplačanega očetovskega dopusta. 15 dni plačanega dopusta morajo očetje izrabiti do šestega meseca starosti otroka v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, 10 dni plačanega dopusta pa v strnjenem nizu po izteku starševskega dopusta, vendar najkasneje do dokončanega prvega razreda osnovne šole. 25 dni neplačanega dopusta, za katere država krije prispevke za socialno varnost, oče lahko izkoristi najkasneje do tretjega leta starosti otroka. V letu 2018 bodo očetje pridobili pravico do 30 dni plačanega očetovskega dopusta.
Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima po ZSDP-1 eden izmed staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti oziroma v primeru, da neguje najmanj dva otroka, ima to pravico do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Eno leto izrabe te pravice je neprenosljivo za vsakega od staršev. Delodajalec v teh primerih zagotavlja plačilo po dejanski delovni obveznosti, država pa plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače do polne delovne obveznosti.
Zaposlovanje in starševstvo
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v povezavi s starševskim varstvom med drugim zagotavlja:
- zaščito nosečih in doječih delavk pred opravljanjem del, ki bi lahko ogrozila njeno zdravje ali zdravje otroka ter
- zaščito nosečih in doječih delavk pred odrejanjem nadurnega in nočnega dela,
- pravico do odklonitve opravljanja nadurnega in nočnega dela za starša, ki neguje otroka starega do treh let in za samohranilce oziroma samohranilke, ki skrbijo za otroka starega do sedem let,
- pravico do odsotnosti z dela zaradi izrabe materinskega, starševskega in očetovskega dopusta ter do nadomestila za čas dopusta,
- pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva,
- pravico do odmora in nadomestila za dojenje med delovnim časom ter do nadomestila za čas odmora,
- pravico do vrnitve nazaj na svoje delovno mesto po preteku starševskega dopusta,
- varstvo staršev na starševskem dopustu ter nosečih in doječih delavk pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi,
- pravico do izrabe najmanj enega tedna letnega dopusta v času šolskih počitnic za starše šoloobveznih otrok,
- pravico do plačane odsotnosti z dela v breme delodajalca do skupaj največ sedem delovnih dni v koledarskem letu zaradi družinskih okoliščin, kot so lastna poroka, smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, staršev ipd.,
- pravico do odklonitve napotitve v tujino zaradi nosečnost in varstva predšolskega otroka,
- možnost, da delavka oziroma delavec predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, kot ga je določil delodajalec, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja (delodajalec lahko sprejme ali zavrne delavčev predlog na podlagi pisne utemeljitve).
GRADIVO:
Poročilo: Analiza vključevanja ukrepov usklajevanja v kolektivne pogodbe – pogled sindikatov
Primeri določb za KP za lažje usklajevanje dela in družine
Priročnik Usklajevanje dela in družine – primeri dobrih praks v kolektivnih pogodbah
Priročnik: Ukrepi za usklajevanje plačanega dela in družine
Publikacija Usklajevanje dela in družine ter enakost spolov: Regijski pregled in smernice
V ZSSS si prizadevamo za odpravo razlik med plačami žensk in moških. Razlike v plačilu žensk in moških najbolj nazorno kažejo na položaj žensk na trgu dela. Vzroki za plačno vrzel so kompleksni, medsebojno povezani, odražajo diskriminacijo in neenakosti na trgu dela in v družbi. Ženske prevladujejo v sektorjih in poklicih, ki so manj cenjena, nižje vrednotena in posledično manj plačana, prevzemajo nesorazmeren del skrbstvenega dela v družini in se soočajo z (ne)vidnimi ovirami pri dostopu do bolje plačanih, vodilnih in vodstvenih položajev.
Enako plačilo za enako delo in za delo enake vrednosti ne glede na spol je splošno sprejeto načelo, ki velja v Evropski uniji in v Sloveniji. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 133. členu zagotavlja, da je »delodajalec dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati enako plačilo, ne glede na spol«.
Plačna vrzel oziroma »Gender Pay Gap« je uradni kazalnik, ki prikazuje razlike v plačah med spoloma. Izračunana je na podlagi podatkov iz Raziskovanja o strukturi plač (Structure of Earnings Survey – SES), ki se izvaja v vseh državah članicah EU. Plačna vrzel se nanaša na relativno razliko v povprečnih bruto urnih plačilih žensk in moških in se izračuna kot razlika bruto plače za plačano uro med moškimi in ženskami. Po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostat portal) se plačna vrzel v Sloveniji v zadnjih letih povečuje: v letu 2011 je znašala 3,3 %, v letu 2012 4,5 %, v letu 2013 6,3 %, v letu 2014 7,0 %, v letu 2015 pa je znašala že kar 8,1 % (povprečje v EU-28 za leto 2015, 16,3 %).
Nižja plačila žensk prinašajo nižje pokojnine. Ženske v Sloveniji v povprečju prejemajo kar 24 % nižje pokojnine od moških (EIGE, 2012). Stopnja tveganje revščine je za starejše ženske v Sloveniji dvakrat višja kot za moške. V letu 2015 je po podatkih Eurostata stopnja tveganja revščine za ženske nad 65 let znašala 22,2 %, medtem ko je ta za enako stare moške znašala 10,2%.
GRADIVO:
Študija: Enako plačilo za enako delo in plačna vrzel med spoloma
Priročnik: Enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti
Guide: Equal pay for equal work or work of equal value
ZSSS se zavzema za odpravo nasilja na podlagi spola, ki se pravno uvršča v širši okvir odpravljanja diskriminacije in je eden izmed glavnih ovir pri doseganju enakosti spolov na delovnem mestu in v družbi.
Nasilje pomeni kršitev temeljih človekovih pravic in povzroča resne ekonomske in socialne posledice. Kaže se v različnih pojavnih oblikah, najpogosteje govorimo o trpinčenju, spolnem in drugem nadlegovanju na delovnem mestu. Ustvarja škodljivo delovno okolje, vpliva na zdravje, varnost, zaupanje, delovno motivacijo in produktivnost zaposlenih. Naraščanje prekarnih, nestandardnih oblik zaposlovanja (neprostovoljno delo za skrajšani delovni čas, delo za določen čas, preko avtorskih in podjemnih pogodb, študentske napotnice ipd.) povečuje tveganje za nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu. Temu so v večji meri izpostavljene ženske, mladi, migrantke in migranti ter druge ranljive kategorije zaposlenih. Ničelna strpnost do katerekoli pojavne oblike nasilja je nujna, če želimo izkoreniniti te pojave in ustvarjati zdrava delovna okolja. Vsakršno nasilje povzroča škodo – ne le žrtvam, ampak tudi delodajalcem in celotni družbi.
V ZSSS se zavzemamo za vzpostavitev povezave med nasiljem v zasebni sferi z delovnim mestom. Negativne posledice nasilja, ki se dogaja v intimni sferi doma se namreč odražajo na delovnem mestu ter vplivajo na delo in zaposlovanje žrtev. Žrtve nasilja so pogosteje bolniško odsotne z dela, mnogokrat v iskanju varnosti zase in za svoje otroke primorane prekiniti delovno razmerje. To ogroža ekonomsko varnost žensk in njihovih otrok.
ZSSS podpira sprejetje nacionalnega okvirnega sporazuma o preprečevanju nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu ter sprejetje mednarodne konvencije ILO oziroma standarda za preprečevanje nasilja na delovnem mestu.
GRADIVO:
Nacionalna študija – Slovenija
| Stopnja zaposlenosti, 20-64 let | Ženske | Moški |
| Slovenija | 71,7 % | 79,0 % |
| EU-28 | 67,4 % | 78,9 % |
Eurostat, 2018
| Stopnja zaposlenosti za krajši delovni čas, 20-64 let | Ženske | Moški |
| Slovenija | 11,4 % | 7,3 % |
| EU-28 | 36,3 % | 7,9 % |
Eurostat, 2018
| Stopnja zaposlenosti za določen čas, 20-64 let (% od vseh zaposlenih) | Ženske | Moški |
| Slovenija | 16,2 % | 13,5 % |
| EU-28 | 13,7 % | 12,3 % |
Eurostat, 2018
| Stopnja zaposlenosti (25-49 let) brez otrok | Slovenija | EU-28 |
| Ženske | 81,4 % | 79,8 % |
| Moški | 85,1 % | 81,9 % |
| Eurostat, 2018
Stopnja zaposlenosti (25-49 let) z otrokom mlajšim od 6 let |
Slovenija | EU-28 |
| Ženske | 84,1 % | 70,4 % |
| Moški | 97,2 % | 92,6 % |
Eurostat, 2018
| Stopnja brezposelnosti (glede na delovno aktivno populacijo, 15-74 let) | Ženske | Moški |
| Slovenija | 5,8 % | 4,6 % |
| EU-28 | 7,0 % | 6,5 % |
Eurostat, 2018
| Plačna vrzel | |
| Slovenija | 8,0 % |
| EU-28 | 16,0 % |
Eurostat, 2017
| Pokojninska vrzel (starost 65-79 let) | |
| Slovenija | 14,2 % |
| EU-28 | 36,0 % |
Evropska komisija (2017)