Razbijamo mite!

Živimo v času »lažnih novic«, senzacionalističnih medijskih zgodb, v času najrazličnejših mitov, polresnic, izkrivljenih dejstev, ki so našli svoje domovanje predvsem na svetovnem spletu, in živimo v svetu, za katerega se zdi, da ga je zdrava pamet zapustila. Pozornost dobivajo tisti, ki so najglasnejši, najekstremnejši, najbolj surovi, ne glede na to, da nimajo nič za povedati, medtem ko pomembne, tehtne vsebine ter poglobljen premislek o stanju stvari ostajajo v ozadju.

S tem se srečujemo že kot običajni ljudje, odjemalci medijskih vsebin z informacijske avtoceste našega ponorelega sveta. In seveda tudi kot delavke in delavci, sindikalisti in sindikalistke, ki se vrtimo v svetu dela, organiziramo zaposlene ter se borimo za njihove pravice.

Zato smo smo zbrali nekaj najpogostejših mitov, polresnic in netočnosti o trgu dela, delavcih in delavkah, delovni zakonodaji, sindikatih ipd. ter pokazali, zakaj ne držijo.

Nekatere delodajalske organizacije in posamezni delodajalci pogosto razlagajo, da jim slovenska zakonodaja ne omogoča prostih rok pri oblikovanju kadrovske politike, da slabih delavcev ni mogoče odpustiti ter da so postopki pri odpuščanju preveč togi in zapleteni. Kako pa je s tem v resnici?Mit: “Delavke in delavci so preveč zaščiteni”

Kljub temu, da se danes delodajalci marsikje soočajo s pomanjkanjem primerne delovne sile in na nekaterih področjih le stežka najdejo kandidate za zaposlitev s primernimi znanji, še vedno poslušamo, da je trg dela v Sloveniji premalo fleksibilen oziroma preveč tog. Pa to drži?Mit: “Trg dela v Sloveniji je premalo fleksibilen”

Da sindikati niso le nebodigatreba dežurni kričači, ampak tudi v 21. stoletju opravljajo pomembno družbeno funkcijo prerazporeditve bogastva in ohranjanja civilizacijskih pridobitev, potrjujejo številne raziskave in prakse. Zgodovina delavskih bojev pa kaže, da so predstavniki kapitala po večini pripravljeni dati le minimum pravic in ga še zmanjšati. Sindikati tako imajo veliko odgovornost, saj so v sistemu tržnega gospodarstva nosilci zaščite interesov šibkejše strani in protiutež izkoriščanjuMit: “Sindikati so samo za zgago, od njih ni koristi”

Seveda, razloga, da bi bile ženske za enako delo na primerljivih delovnih mestih, ob enaki izobrazbi in letih izkušenj, manj plačane od svojih kolegov res ni. Nediskriminacijo deklarativno zapoveduje tudi zakonodaja. In vendar razlike v plačilih obstajajo in, še več, nekatere med njimi so tudi posledica sistemsko ne dovolj dorečenih in premišljenih rešitev. Analize so pokazale, da so v Sloveniji razlike v plačah največje, prav ko primerjamo ženske in moške z enako izobrazbo in leti izkušenj na enakem delovnem mestuMit: “Razlik v plačah med ženskimi in moškimi v Sloveniji ni”

Ker smo vsi v istem čolnu, moramo, kadar je hudo, vsi zategniti pas. To je za zdravo pamet na prvi pogled edina ustrezna rešitev za zaostrene eksistencialne razmere, ki so nam jo številni na veliko ponujali ob zadnji finančno-gospodarski krizi. Pozneje pa se je omenjena drža izkazala za manipulacijo elit, da še eno krizo zapustijo bogatejše in bolj preskrbljene, kot so bile, ko so jo sprožileMit: “Vsi smo v istem čolnu, vsi moramo zategniti pas”

Mnogi mladi prekarni delavci in delavke, pa tudi redno zaposleni imajo, ko je govor o delavstvu, še vedno v glavi stereotipno podobo »klasičnega proletarca«, industrijskega delavca, ki cele dneve gara v umazanem delovnem kombinezonu in hodi na sindikalne veselice. Velikokrat se tako tudi sami nimajo za delavke in delavceMit: “Ker ne garam na gradbišču ali v tovarni, nisem delavec …

Share