Sindikati. Se kdaj vprašate, kaj bi bilo brez nas?

Naj naštejemo le nekaj pravic, ki bi jih delavcem delodajalske organizacije že doslej zmanjšale ali ukinile, če sindikati ne bi bili dovolj močni, da bi to preprečili:– odpravili bi plačani odmor za malico in tako za enako plačo podaljšali delovni čas za pol ure;

– odpravili bi dodatek na delovno dobo, ki delavcem prinese do petine plače;

– zmanjšali bi pokojnine in bolniška nadomestila;

– podaljšali bi delovni čas na teden (dovolili bi ga najmanj do 65 ur);

– povečali bi možni obseg nadurnega dela na najmanj 400 ur letno;

– skrajšali bi vse odpovedne roke;

– zmanjšali bi število dni letnega dopusta;

– znižali bi  regres za malico in povračilo stroškov prevoza;

– nekateri bi znižali, drugi pa ukinili izplačilo božičnic in trinajstih plač;

– znižali bi jubilejne nagrade;

– znižali bi solidarnostne pomoči, ki so jih dolžni izplačevati delodajalci;

– znižali ali ukinili bi še marsikatero pravico delavcev, ki so jo delodajalske organizacij doslej že poskušale ukiniti, pa je zaradi moči in aktivnosti sindikatov niso mogle.

Celoten seznam pravic si lahko preberete v tematski številki Delavske enotnosti ‘moj sindikat’. Videli boste, še precej daljši je.

Dejstvo je, da smo sindikati široko vpeti v družbo, pomembni na marsikaterem področju življenja in dela tako članov in članic, kot tistih, ki sindikate raje opazujejo od zunaj in modrujejo. Pravicam, ki smo jih izborili sindikati, pa se vendarle nihče noče odreči.

Prav zato, da opozorimo in pokažemo, kje vse sindikati smo pomembni, kje prispevamo, kje delujemo, kje pomagamo in kje odločamo, začenjamo s kampanjo #mojsindikat.

Preverite, kdo smo, kaj delamo in zakaj je dobro biti naš član. Ugotovili boste, da sindikati nismo zgolj neka ostalina preteklosti, ampak zelo pomemben del sedanjosti in še pomembnejši del prihodnosti.

Ali, povedano drugače:

»Delavkam in delavcem njihove pravice niso od nekdaj dane in nobene jim nihče ni poklonil. Vse pravice so si morali  od začetkov delavskega gibanja do danes izboriti sami. Ohranijo jih lahko samo, če se bodo združeni v sindikate za njihovo spoštovanje in povečanje še naprej zavzemali in borili. Brez tega boja bi bil ekonomski in družbeni položaj delavk in delavcev veliko slabši, kot je.« (Tomaž Kšela, Delavska enotnost, tematska številka ‘moj sindikat’)

 

 

Share