Vlado Hajdinjak

… je sindikalist Sindikata kovinske in elektroindustrije (Skei) z veliko izkušnjami, blizu so mu tako pogajanja kot organizacija stavk, pa tudi delo v svetu delavcev. Vse kar nas ne ubije, nas ojača, pravi Vlado, ki je kot predsednik podružnice aktiven v boju za delavske pravice v družbi Hella na Letališki cesti v Ljubljani, in sicer že četrti mandat.


Dosedanja sindikalna pot oz. sindikalno delo:

Moja sindikalna pot se je začela leta 1990 v tovarni gospodinjskih aparatov in elektromateriala Elma in se od leta 1998 nadaljuje pri mojem sedanjem delodajalcu Hella Saturnus Slovenija, d. o. o. (HSS).

Lahko povem, da sem se najbolj utrdil kot sindikalist (predsednik podružnice) v mojem prvem podjetju, saj je v nekem obdobju mojega dela podjetje imelo velike težave z izplačilom plač, pomanjkanjem dela, odpuščanjem zaposlenih …

V tem času mojega sindikalnega dela sem se prvič srečal z organizacijo ustavitve dela oziroma štrajkom (teh je bilo kar nekaj v mojem mandatu) in lahko povem, da smo s takratnimi ustavitvami dela vedno dosegli izpolnitev zahtev zaposlenih.

Žal so takrat bili tudi zelo hudi časi za zaposlene, tako da sem večkrat moral zaprositi za pomoč zanje tudi Rdeči križ Slovenije. Vendar vse kar nas ne ubije, nas še bolj ojača, zato sem sindikalno delo nadaljeval tudi pri novem delodajalcu. Tako sem bil na volitvah leta 2002 izvoljen za predsednika sindikalne podružnice HSS, nato tako iz volitev v volitve in se počasi približuje konec četrtega mandata mojega sindikalnega dela.

Najbolj spomina vredni sindikalni dosežki:

V teh dolgih letih sindikalnega dela se je nabralo kar nekaj omembe vrednih dosežkov, kot so: usklajevanje dviga osnovnih plač vzporedno z branžno kolektivno pogodbo, vsakoletno izplačilo regresa, ki nikoli ni bil izplačan v minimalnem znesku, vsakoletno izplačilo božičnice, podpisan dogovor o izplačilu mesečne skupinske premije, podpisan dogovor o izplačilo vročinskega in zimskega dodatka, podpisan dogovor o napredovanju zaposlenih, podpisan dogovor o izplačilu solidarnostne pomoči ob daljši bolniški, zmanjšanje števila agencijskih delavcev in prezaposlitev v družbo HSS …

Za največja dosežka v svojem sindikalnem delu štejem leta 2006 podpis prve podjetniške kolektivne pogodbe HSS in to, da sem leta 2016 kot sindikalist bil izvoljen za prvega profesionalnega predsednika sveta delavcev HSS.

Kako sindikate pripraviti na izzive časa:

Sindikati moramo še bolj stremeti k zagotavljanju dostojnega dela, spodobnega plačila za delo, k varnim in zdravim delovnim pogojem, predvsem pa k spoštovanju zaposlenih.

Kako (so)delavce spodbuditi, da skrbijo zase in za druge, da se sindikalno organizirajo in delujejo:

Zaposlenim je treba na preprost in razumljiv način pojasniti, kaj pomeni biti sindikalist in da z množičnim članstvom v sindikatu lažje dosežemo zastavljene cilje nasproti delodajalcev. S svojim delom in vzgledom je treba pridobiti zaupanje zaposlenih v sindikalno delo. Kritike sindikalnega dela je treba spodbujati, da imajo tudi oni sami možnost, da kaj naredijo za boljše vseh zaposlenih. Velik problem vidim tudi v nezainteresiranosti mladih za včlanjevanje v sindikat, treba bi bilo tudi spremeniti ozaveščenost zaposlenih, da niso vsi dodatki, ki jih dobijo pri plači, samoumevni, temveč da je v to vloženega veliko sindikalnega dela. 

Obraz sindikata je:

Sindikalist mora biti pošten, načelen, pozitiven in tudi samokritičen. Znati mora povedati po resnici, kaj je možno doseči pri zahtevah in pogajanjih, in ne obljubljati neuresničljivih pričakovanj. Vedno mora stati za svojimi dejanji.

Share