Tadeja Marksel

Po 15 letih sindikalnega dela ima naša tokratna sogovornica marsikaj pokazati. V majhnem kolektivu v Mariboru, kjer dela na področju financ, je med drugim dosegla zavidljivo raven sindikalne organiziranosti, od 20 zaposlenih jih je v Sindikat delavcev energetike včlanjenih 17.


Kakšna je bila vaša dosedanja poklicna in sindikalna pot?

Zaposlena sem v družbi Eldom, d. o. o., družba za vzdrževanje in upravljanje nepremičnin, ki je v bistvu hčerinsko podjetje Elesa in Elektra Maribor. Že kmalu po zaposlitvi sem nastopila funkcijo predsednice sindikata, nekaj let kasneje sem postala tudi članica nadzornega odbora Sindikata delavcev energetike.

Katerih sindikalnih dosežkov se najbolj spomnite?

Naše podjetje ni ravno najbolj cvetoče, vendar pa nam je nekatere zadeve le uspelo doseči. Včasih smo imeli še gostinstvo in turizem, ko pa so to ukinili, smo se v sindikatu zelo borili, da smo vsem delavcem zagotovili delovna mesta, tako da nihče ni ostal brez zaposlitve. To je bil kljub žalostni zgodbi vendar nek dosežek sindikata, s katerim se lahko pohvalimo. Na poslovne odločitve vodstva, šlo je za reorganizacijo delovnih mest, sindikat ne more vplivati. Šlo je vse skupaj za 11 ljudi iz Ljubljane, kjer smo imeli v upravljanju kuhinjo Elesa, in iz Vetrinjske v Mariboru od Elektra Maribor. Poskrbeli smo, da so šli v druga podjetja in za dve leti še ohranili pravice po kolektivni pogodbi elektrogospodarstva, po zakonu je namreč le eno leto. Moram priznati, da nekateri še zdaj delajo tam. Bistvo pa je, da nikogar nismo pustili na cesti, en delavec pa je šel v pokoj.

Sicer pa imamo pravice urejene v podjetniški kolektivni pogodbi, nekatere celo boljše kot v panožni kolektivni pogodbi elektrogospodarstva. Sindikat se bori, da te pravice ohranjamo, da redno usklajujemo plače, še celo za več, kot so predpisane eskalacije. V zadnjih treh letih smo vse skupaj plače uskladili za 11 odstotkov.

Sicer pa so bile pri nas, odkar sem na firmi, tudi težave, mislili smo celo, da nas bodo lastniki likvidirali.

Zakaj je pomembno biti sindikalno aktiven?

Marsikdo se mogoče ne zaveda, da je sindikalno delo pomembno, ne samo za ohranjanje pravic iz panožne in podjetniške kolektivne pogodbe, ampak tudi za to, da imajo delavke in delavci določene prednosti. Treba je o tem ozaveščati tako člane kot nečlane. Jaz imam recimo prakso, da dvakrat, trikrat na leto sestavim dopis in vedno znova spomnim ljudi na pravice in ugodnosti. Na to ljudje sčasoma sicer pozabljajo in rečejo, da imamo vsi vse isto.

Vem in čutim, da me člani v našem podjetju spoštujejo, saj sem jim vedno na razpolago, jim pomagam. Organizirano imamo tudi blagajno vzajemne pomoči. Preko nje lahko priskočimo na pomoč.

Od vseh 20 zaposlenih nas je 17 članov sindikata, tako da je odstotek kar velik. Bo pa od širitvi podjetja pridobivanje članov spet nov izziv. So tudi ljudje, ki nočejo slišati za sindikat.

Zakaj nekateri nočejo slišati za sindikat?

Kdaj gre tudi za nerazumevanje zadev. Sindikat recimo ne more veliko vplivati na poslovne odločitve vodstva. Tako smo imeli primer kolega, ki je bil v času, ko je bil zaposlen pri nas za določen čas, član sindikata. Potem, ko mu je potekla pogodba, mu nisem mogla več pomagati. Čez tri leta, ko smo nazaj dobili posel in so njega spet zaposlili, tokrat za nedoločen čas, pa se ni želel ponovno vključiti v sindikat, češ da mu nisem pomagala. Ta odkritost se mi zdi poštena, kolega sicer tudi razume mojo plat, a včasih ljudje preprosto ne razumejo, da sindikat ni bog, ampak nastopi takrat, ko se kršijo pravice iz kolektivnih pogodb in delovne zakonodaje.

Kako delavke in delavce prepričati, da se včlanijo v sindikat? Kako to počneš ti?

Včasih je bil to avtomatizem in je bila praksa, da je vsak na novo zaposlen dobil pristopno izjavo. Zdaj to seveda ni več tako, saj delodajalci povečini ne vidijo radi, da je članov sindikata veliko.

Ne vem, ali je kriv moj šarm (smeh), moja prepričljivost, ali se širi dober glas, da imamo tako velik odstotek članstva. Jaz preprosto vsakemu razložim, kakšne so prednosti. Naš sindikat dejavnosti ima veliko ugodnosti, kot so recimo ugodni krediti na hranilnici, vsi imamo brezplačne odvetniške storitve, pomoč in svetovanje članstvu. Verjetno komu nekaj pomeni tudi blagajna vzajemne pomoči.

Vsako leto tudi svoje članice in člane lepo obdari. Včasih smo tudi naredili kakšen sindikalni izlet, upam, da bo po koroni spet še kakšen.

Kako pa je epidemija vplivala na položaj delavk in delavcev pri vas?

Nekaj ljudi je bilo na čakanju, pa še to samo mesec in pol in pri tem smo se dogovorili za stoodstotno plačilo. Šlo je v glavnem za čistilke, ki tako niso dobile samo prevoza in malice, tega pa nisem mogla doseči. Leta 2020 nas je nekaj v začetku korone tudi delalo od doma, a smo se v pisarnah izmenjavali, da nas ni bilo preveč naenkrat. Naši vzdrževalci pa so delali vseskozi.

Kakšen mora biti po tvoje obraz sindikata?

Pošten, enakopraven do vseh zaposlenih, solidaren do drugih.

Share