Branka Gržinič

Opisati in predstaviti našo sodelavko iz Doma sindikatov, tajnico Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), ni težko. Pravzaprav so to najbolje naredili tisti, ki so jo predlagali za letošnjo prejemnico priznanja SDPZ. Branka je vedno obdana s papirji in mapami, na računalniku ima odprtih več dokumentov hkrati, telefon pa ji zvoni kar pogosto. Organiziran kaos, pravijo temu stanju. A »stalnica tretjega nadstropja« se ne pusti zmesti.

Od kdaj si članica sindikata in od kdaj profesionalno delaš v sindikatu?

Na Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije sem že od 1. januarja leta 1997. Pred tem sem delala v družbi Slovenijavino, ki je šla v stečaj, in sem bila tam članica sindikata, takrat KŽI, od vsega začetka, že od leta 1990.

Od takrat sem stalno v SDPZ, imam že 36 let delovne dobe, od tega 26 let v SDPZ. V tem času sta se menjala dva predsednika in ena sekretarka.

Kaj dela tajnica na SDPZ?

Sprejema in oddaja pošto, piše račune za letovanja, se ukvarja veliko s tem, piše zapisnike, pripravlja gradiva za seje in druge dogodke SDPZ. V zadnjem času še poskrbim za postrežbo in še marsikaj, kar je potrebno. Dela in opravila se kar množijo (smeh).

Sindikat je letos prepoznal tvoj trud in dobro delo, prejela si sindikalno priznanje na letošnji skupščini SDPZ. Kaj je zapisano v utemeljitvi?

Da sem vedno nasmejana, vedno dobre volje, da vsem pomagam in podobno (smeh).

Poseben trud pa vlagaš tudi v promoviranje, oddajanje in ureditev počitniških kapacitet SDPZ, ki jih ni tako malo.

Ja, to pa je posebno poglavje. Mi smo bili edini, ki smo v času korone imeli možnost izrabe bonov za najem počitniških kapacitet. Pozanimala sem se, kako je to mogoče urediti, vprašala, kako to poteka in kaj moram narediti. Povezala sem se tudi s Fursom in zadeva je stekla. Tako smo v dveh letih izkoristili vse bone, ki so bili mogoči. In to je povzročilo tudi, da so ljudje začeli več letovati. Zdaj imamo recimo apartmaje v toplicah vseskozi polne.

Cena je ugodna, tudi za zunanje, čeprav je zanje višja. Apartmaji so urejeni in udobni.

S temi počitnicami pa imam tudi sicer veliko dela. Z možem skrbiva, da je v njih vse urejeno, čisto, popravljeno. Da se tam tisti, ki letujejo, dobro in domače počutijo.

Ugodnost, ki jo SDPZ ponuja svojemu članstvu, je tudi Delavska enotnost na domači naslov. S tem imaš tudi nekaj dela, a ne?

Najprej sem vsak teden, zdaj pa vsakih 14 dni uredim adremo in jo pošljem naprej naši kolegici Nevenki v računovodstvo, da jo potem ona pošlje naprej na pošto. To pomeni, da preko evidence članstva vnesem nove članice in člane, izbrišem tiste, ki to več niso, po potrebi spremnim kakšen naslov…

Kako ti pojasniš, zakaj je dobro biti član oz. članica sindikata?

Povem, kakšne so ugodnosti in da ni vse podarjeno. Zaradi sindikata ima vsak med nami plačano malico, prevoz, regres, je zavarovan v primeru spora z delodajalcem. Pravice delavcem ne podari delodajalec, ampak jih izbori sindikat.

V našem sindikatu dobijo članice in člani lahko tudi solidarnostne pomoči, pa pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Pa še kartica ugodnosti je. Praktično marsikdo dobi vplačano članarino lahko s tem »nazaj«.

Seveda pa kdaj do mene pridejo tudi kritike našega dela. Poslušam jih, kaj pa naj.

Se spominjaš težkih in tudi lepih trenutkov, a ne?

Nekaj družb je medtem propadlo, recimo Viator & Vektor, cela špedicija je šla s padcem mej … So pa bili tudi lepi trenutki, ko smo včlanili cele firme. Pod črto so trenutki tako slabi kot dobri.

Veliko poznaš sindikalistov in sindikalist. Kakšne so lastnosti, ki jih mora imeti pravi obraz sindikata?

Da je predan svojemu delu, da je pošten, zagnan, saj sindikalno delo zahteva veliko volje in energije. Biti mora vreden zaupanja, načelen človek. Takih sem spoznala veliko.

Bi še kaj dodala?

Bila sem tudi en mandat članica izvršnega odbora hišnega sindikata zaposlenih na ZSSS. Takrat smo se začeli pogajati o eskalaciji plač, sprejeli smo pravilnik o solidarnostni pomoči.