ZSSS se zavzema za enako obravnavo in odpravo vseh oblik diskriminacije na področju urejanja delovnih razmerij in širše v družbi.

Diskriminacija pomeni kršitev načela enakega obravnavanja zaradi katere koli osebne okoliščine osebe, kot so: spol, narodnost, rasa ali etično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, premoženjsko stanje, družinski status, članstvo v sindikatu itd. Diskriminacija lahko prizadene tako posameznico ali posameznika kot tudi skupino ljudi. Je protizakonita, ne glede na to ali se dogaja namerno ali nenamerno in krivična.

Na področju dela in zaposlovanja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja prepoved diskriminacije kandidatke oziroma kandidata pri procesu zaposlovanja, zaposlene osebe v času trajanja zaposlitve in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Diskriminacija po določbah zakona lahko nastopa v obliki posredne in neposredne diskriminacije. Zakon med diskriminacijo uvršča tudi spolno in drugo nadlegovanje ter manj ugodno obravnavanje zaposlenih v povezavi z nosečnostjo in s starševskim dopustom.

Neposredna diskriminacija obstaja, če je oseba bila, je ali bi lahko bila zaradi določene osebne okoliščine obravnavana manj ugodno kot druga oseba za katero ni značilna ta osebna okoliščina.

Posredna diskriminacija obstaja, če navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse osebo z določeno osebno okoliščino v enakih ali podobnih situacijah postavljajo v manj ugoden položaj kot druge osebe, razen če ta določba, merilo ali praksa objektivno upravičuje zakoniti cilj in če so sredstvo za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

Nadlegovanje je vsako neželeno ravnanje ali vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z namenom ali učinkom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje (npr. posmehovanje, poniževanje, zastraševanje, sramotilno obrekovanje ali črnjenje, žaljenje zaradi osebne okoliščine ipd.).

Spolno nadlegovanje je neželeno vedenje ali ravnanje spolne narave z namenom ali učinkom prizadeti dostojanstvo osebe. Lahko je verbalno (npr. predlogi za zmenke, opolzki komentarji, naslavljanje osebe z »srček«, »punči«, »bejba«..ipd.), neverbalno (npr. nagibanje čez hrbet sedeče osebe, spolno sugestivne geste ali stremljenje v dele telesa, pošiljanje seksualno eksplicitnih fotografij po elektronski pošti ipd.) ali fizično (npr. spolni napad, nepotrebno dotikanje, nezaželena masaža vratu in ramen ipd.).

Trpinčenje na delovnem mestu je ponavljajoče se, sistematično ali dolgo trajajoče negativno, nehumano, žaljivo verbalno ali neverbalno ravnanje ali vedenje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, uperjeno proti drugi osebi ali skupini oseb. Sem uvrščamo napade na izražanje in komuniciranje (npr. onemogočanje izražanje mnenja, kričanje, grožnje in žalitve ipd.); onemogočanje socialnega stika (z osebo se ravna, kot da je nevidna, premestitev na delovno mesto ločeno od ostalih ipd.); napade na ugled (širjenje neutemeljenih in škodljivih govoric; posmehovanje ipd.) napade na kakovost delovnega mesta (npr. dodeljevanje delovnih nalog, ki so nad ali pod strokovno usposobljenostjo žrtve z namenom osramotitve ali diskreditacije ali dodeljevanje nesmiselnih delovnih nalog, delegiranje nujnih delovnih nalog po e-pošti tik pred iztekom delovnega dneva/tedna ipd.) in napade na zdravje (npr. povzročanje psihične škode, grožnje s fizičnim nasiljem ipd.).

 

GRADIVO:

Priročnik: Upravljanje raznolikosti v zaposlovanju

 

Share