Branka Skaza Roglič in Andreja Hren

Dve upokojenki in aktivistki se na več načinov zavzemata za izboljšanje položaja upokojenk in upokojencev, tudi v okviru Sindikata upokojencev Slovenije (Sus). Andreja prihaja iz Zidanega Mosta in deluje tudi v Društvu za boljšo kakovost življenja upokojencev, Branka pa iz Hrastnika, obe sta aktivni tudi v lokalnih društvih upokojencev. Dve zgovorni dami brez dlake na jeziku pravita, da je premalo samo sestankovati. 

Vajina sindikalna pot se je najbrž začela že pred upokojitvijo?

Branka: V sindikat sem bila včlanjena že v službi na Zavarovalnici Triglav, a kakšne funkcije v njem nisem opravljala. Vedno sem bila nekako tista, ki je pomagala in svetovala iz ozadja. V pokoju sem že trinajst let, začela sem kot koordinator projekta »Starejši za starejše«, že drugi mandat pa sem predsednica Društva upokojencev Hrastnik.

Andreja: Bila sem štirideset let v sindikatu, najprej pri ATP, potem na Dursu, na Fursu, kjer sem zaključila svojo kariero. Vseskozi sem bila aktivna, ker ne prenesem krivic, ne prenesem, da se ljudem slabo godi. Za vse mora biti dobro poskrbljeno, ne samo za nekatere. Sem podpredsednica Društva upokojencev Trbovlje. 

Kaj lahko sindikat naredi za upokojence?

Branka: Že večkrat sem na samih sestankih poudarila, da so sestanki brezplodni, če ni dialoga s tistimi, ki odločajo in imajo vpliv. Slišati nas morajo, usedimo se s tistimi, ki nas bodo poslušali, pa ne samo obljubljali, ampak tudi kaj naredili. Treba je biti vztrajen, da se bo kaj premaknilo za nas. Premalo smo sitni, premalo glasni, premalo prodorni.

Je to povezano tudi s številčnostjo članstva v sindikatu?

Branka: Ne, manjka dialog, da bi nas poslušali tisti, ki so pripravljeni kaj narediti.

Kaj so glavni problemi upokojencev?

Branka: Prenizke penzije. Ob draginji ob novem letu sem se tako jezila, saj je bil draginjski dodatek procentualen, moral pa bi biti za vse enak. Bolj pošteno bi bilo, če bi recimo vsi dobili 50 evrov.

Andreja: Pokojnino imaš itak določeno glede na to, koliko si prispeval; če pa se dajejo dodatki, morajo biti enaki za vse. Isto je pri regresu, vsi upokojenci bi morali biti enako obravnavani, kot so vsi v javni upravi, v podjetjih, gospodarstvu. Naj bomo državljani izenačeni. Tudi upokojenci, ki smo bili aktivni veliko let.

Branka: Kar nekaj se obljublja, nič se ne naredi. Obljube niso dovolj. Nikoli ne bo za vse prav, a pravičnost mora biti.

Poleg pokojnine upokojence žuli še veliko drugih stvari. Kako je v Zasavju?

Branka: Pri denarju se vsaka zgodba prične. Če nimaš dovolj pokojnine za to, da ko pride čas, greš v dom, in se obesiš otrokom in občini, to ni prav.

Andreja: Priti v dom je v Zasavju problem, saj zdaj mesta zapolnijo tudi ljudje z drugih koncev.

Branka: Imamo tudi težave v zdravstvu, dva zdravnika za cel Hrastnik. Veliko stvari ni v redu, a ni nikogar, ki bi to uredil.

Andreja: Naša predsednica (Francka Ćetković, predsednica Susa, op. a.) se zelo trudi, zelo je prizadevna, uspeha pa ni veliko, saj tisti, ki odločajo, dajo premalo poudarka na njeno mnenje. Na Zpizu je dosegla izredno uskladitev pokojnin. Letni dodatek pa so nizki zneski.

Branka: Pri projektu »Starejši za starejše« vidim, kako ljudje nosijo pakete z Rdečega križa. Ženske, ki ostanejo same, so zelo uboge. Delale so recimo v steklarni, možje pa v rudniku, in ko umrejo, imajo 600 evrov na mesec. Ko vse poravnajo in niso nikomur nič dolžne, kot so te generacije navajene, jim ostane 50 ali 60 evrov za preživetje. Kako lahko kdo s tem preživi! Mnoge je celo sram prositi za pomoč.

Andreja: Poudarek bi moral biti na 40 letih delovne dobe, eni so začeli delati že pri 15 letih. Pokojnine so takšne, kot so, a so tudi socialni transferji za pomoč, vendar je premalo teh pomoči. Pogoji so hudi, takoj ko si lastnik nepremičnine, ne gre. Raje bi rekla tako, da bi država poravnala stroške tako, da bi ljudem ostalo nekje 250 evrov in bi s tem lažje živeli. Zdaj pa vsak gleda, da ima poravnane stroške, da ni izvršb.

Branka: Ogrevanje je bilo zelo drago in nekateri so bili na mrzlem.

Andreja: Poleg tega pa veliko zelenjave ostane na poljih, se uničuje. Zakaj ne bi država poskrbela, da pride to do revežev.  Centri za socialno delo morajo biti več na terenu. To je nuja. Kako bodo sicer ocenjevali upravičenost do dolgotrajne oskrbe.

Kaj dodati za konec?

Andreja: Obvezno bi morale vse upokojenske organizacije sodelovati.

Branka: Predlagala sem, naj ima Sus redne sestanke z Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus). Nujno.