Razbijamo mite 2 – “Delavec mora za svojo varnost pri delu poskrbeti popolnoma sam”

31. 1. 2020

Nikakor. Sploh pa je pri tem mitu, kot pišemo v novi, januarski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Razbijamo mite 2, odveč beseda »popolnoma«. Obe strani morata narediti vse, kar je v njuni moči in pristojnosti, da se pri delu izogneta tveganjem za varno in zdravo delo. Vloga inšpekcije pa je, da je na to področje pozorna in da zaščiti delavca oziroma delavko.

Oba

Delodajalčeva vloga pri tem je bistvena in velika, saj mora narediti vse, da zagotovi delavcu varno in zdravo delo. Delavec pa mora ob tem storiti vse, da delo opravlja s čim manj tveganja; kot določa zakon o delovnih razmerjih (35. člen), »mora spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb«. Naslednji člen gre še korak dlje in delavcu nalaga obveznost obveščanja delodajalca »o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanke materialne škode, ki jo zazna pri delu«. Še več, delavec lahko pri delodajalcu celo izredno odpove pogodbo o zaposliti (111. člen), če ta »ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje in zdravje«; zakon o varnosti in zdravju pri delu pa pravi, da lahko delavec opusti delo in zapusti delovno mesto, če presodi, da mu pri tem grozi neposredna oziroma neizogibna nevarnost.

V Evropski uniji

Kot določa že direktiva Evropske unije s konca osemdesetih let o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu, mora delodajalec »v okviru svojih odgovornosti« sprejeti ukrepe, »potrebne za zagotovitev varnosti in zaščito zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem poklicnih tveganj, zagotavljanjem obveščanja in usposabljanja ter zagotavljanjem potrebne organizacije in sredstev«. Te ukrepe mora potem še prilagajati glede na spreminjajoče se okoliščine.

Po predpisih

Kaj so varne in zdrave delovne razmere, določajo posebni zakoni in številni predpisi (pravilnikov je cela množica) s tega področja, krovni pa je že omenjeni zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Po njem mora delodajalec oceniti tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi jim lahko bili izpostavljeni pri delu. Pri tem mora določiti zahteve in ukrepe ter z njimi seznaniti delavca na usposabljanju za varno delo. To usposabljanje mora biti tako teoretično kot praktično (na delovnem mestu) in usmerjeno glede na tveganja, ki so zapisana v oceni tveganja. Delavec mora opraviti tudi usposabljanje iz prve pomoči in požarne varnosti.

Arhiv DE

Obvestila in navodila

Delodajalec mora (37. člen ZVZD-1) delavce obveščati o varnem in zdravem delu tako, da izdaja pisna obvestila in navodila. Ustna so lahko le v izjemnih primerih, ko jim grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Navodila morajo biti kratka, jasna, razumljiva in preverljiva. Nanašajo se na številna vprašanja, od dela s posamezno delovno opremo in odgovornostih, povezanih z njo, do varnega gibanja delavcev v delovnem okolju, dvigovanja in prenašanja bremen, pomena varnostnih znakov, prve pomoči, skladiščenja, ravnanja z odpadki, dela na posameznih deloviščih (tudi začasnih), ravnanja in ukrepanja v različnih razmerah (hrup, vročina, delo na višini, sevanja, kemična in biološka sredstva …). V teh navodilih naj bodo poleg generalij opisane nevarnosti in tveganja, varno delo, obveznosti in prepovedi, obvezna uporaba osebne varovalne opreme ipd.

Varovalna oprema mora biti ustrezna

Delodajalec mora delavcu na podlagi ocene tveganja zagotoviti tudi vso potrebno osebno varovalno opremo. Ta mora biti oblikovana in izdelana v skladu s predpisi ter skladna s pričakovanimi tveganji, ustrezati mora dejanskim razmeram na delovnem mestu ter specifičnim ergonomskim potrebam posameznega delavca in njegovemu zdravstvenemu stanju. Vsekakor pa ne sme biti takšna, da bi delavcu povzročala še večja tveganja in nevarnosti.

Nasilje je treba preprečevati

Ne smemo pozabiti tudi na psihosocialna tveganja na naše zdravje na delovnem mestu. Tudi tem se je treba kar najbolj izogniti, a je to pogosto lažje reči kot storiti, saj ni vse odvisno od nas samih ali od obstoječih predpisov.

Delodajalec mora sprejeti akt za področje varstva svojih delavcev pred nasiljem, nadlegovanjem in trpinčenjem ter akt o prepovedi zlorabe alkohola in drugih substanc na delovnem mestu. Delavec mora biti ob nastopu dela pri delodajalcu s temi akti seznanjen in jih tudi upoštevati.

Delodajalci morajo biti še posebej pazljivi v storitvenih dejavnostih, kjer njihovi delavci delajo s strankami. Posebno varstvo delavcev pred psihosocialnimi tveganji pa mora biti predvideno tudi v poklicih, v katerih imajo delavci stike z nasiljem in ogrožanjem življenja že po naravi dela: to so gasilci, policisti, reševalci ipd. Tam odgovorni delodajalci delavcem nudijo tudi posebno strokovno pomoč.

Kot določa ZVZD-1 (12. člen), mora delavec »uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju«. Najpogostejša vzroka nezgod pri delu, povezanih z uporabo varovalne opreme, sta delavčeva improvizirana in nepravilna uporaba te opreme ter manjkajoča in nepravilna delodajalčeva navodila za njeno uporabo.

Tako delodajalec, ki take opreme ne zagotavlja, kot delavec, ki je ne uporablja ustrezno, sta lahko kaznovana – delodajalec z globo od 2000 do 40.000 evrov, delavec pa od 100 do 1000 evrov.

Podobno načelo kot pri osebni varovalni opremi velja tudi pri varnostnih znakih in navodilih: delodajalec jih mora ustrezno postaviti, delavec pa skladno upoštevati.

Arhiv DE

Zdravnikova vloga

Načelo, da mora biti pravi človek na pravem mestu, je povezano z organizacijo dela in seveda posredno tudi z varnim in zdravim delovnim okoljem. Delavci in delavke morajo biti za svoje delo na specifičnem delovnem mestu ustrezno usposobljeni, njihovo zdravstveno stanje pa mora ustrezati posebnim zdravstvenim zahtevam, opredeljenim v oceni tveganja. To preverja izbrani zdravnik medicine dela na obdobnih pregledih.

Ranljivi smo

Ker na delavca pri delu lahko prežijo številne nevarnosti, ki lahko začasno ali pa celo trajno okvarijo njegovo zdravje in povzročajo tveganje za življenje, to področje v vsakem delovnem okolju zahteva skrbno obravnavo. Obe strani, tako delodajalec kot delavec, se morata zavedati svojih dolžnosti in jih dosledno izpolnjevati. Nikakor to ni samo stvar delavca, ki je v tem procesu šibkejša, bolj ranljiva in tveganjem bolj izpostavljena stran. A kot velja za vsa področja našega življenja: če ne bomo poskrbeli zase in zahtevali od drugih (v tem primeru delodajalca, pa tudi sodelavk in sodelavcev, strank), da se držijo pravil, bo tveganje večje, potencialna škoda pa tudi.

Preverimo, zahtevajmo

Delavski zaupnik naj preveri smiselnost ukrepov za varno in zdravo delo in od odgovorne osebe delodajalca zahteva njihovo izvajanje. Delodajalcu naj tudi poda mnenje glede strokovnosti izvajalca medicine dela in glede strokovnega delavca za varnost pri delu. (Pre)pogosto se namreč dogaja, da delodajalci tovrstne izvajalce najemajo samo zato, da izpolnijo zakonsko obveznost; in ker so plačniki teh izvajalcev, jim ti žal prisluhnejo bolj kot delavcem.

Ne smemo pozabiti tudi na obveznost delodajalca za promocijo zdravja. Tudi te promocije imajo smisel le, če so kaj več kot le izpolnitev zakonskih obveznosti.

Delavcu pri uveljavljanju njegove pravice do varnega in za zdravje čim manj škodljivega dela lahko pomaga tudi njegov predstavnik. To je lahko sindikalist, še bolje pa je, če je to usposobljen zaupnik za varnost in zdravje pri delu ali za to določen član sveta delavcev, oba sta namreč soupravljavca, ki ju delodajalec mora upoštevati, jima prisluhniti in se na njune pobude odzvati. Prvo načelo pa je vsekakor preventiva.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Vabljeni tudi k branju drugih mitov:

Mit: “Delovna mesta imajo prednost pred čistim okoljem”

Mit: “Uspešni podjetnik je za uspeh zaslužen popolnoma sam”

Mit: “S svojega zasebnega profila na družbenih omrežjih sem dolžan širiti službene vsebine”

Mit: “Mladih sindikati ne zanimajo”

Mit: “Delavke in delavci so preveč zaščiteni”

Mit: “Trg dela v Sloveniji je premalo fleksibilen”

Mit: “Sindikati so samo za zgago, od njih ni koristi”

Mit: “Razlik v plačah med ženskimi in moškimi v Sloveniji ni”

Mit: “Vsi smo v istem čolnu, vsi moramo zategniti pas”

Mit: “Ker ne garam na gradbišču ali v tovarni, nisem delavec …

Share