Razbijamo mite! – “Vsi smo v istem čolnu, vsi moramo zategniti pas”

26. 2. 2019

Ker smo vsi v istem čolnu, moramo, kadar je hudo, vsi zategniti pas. To je za zdravo pamet na prvi pogled edina ustrezna rešitev za zaostrene eksistencialne razmere, ki so nam jo številni na veliko ponujali ob zadnji finančno-gospodarski krizi.

Pozneje pa se je omenjena drža izkazala za manipulacijo elit, da še eno krizo zapustijo bogatejše in bolj preskrbljene, kot so bile, ko so jo sprožile.

Za povsem preprosto ponazoritev, kako lažen je ta mit, kot pišemo v januarski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Razbijamo mite!, v razmerah temeljito neenakih in nepomirljivih pozicij, velja samo primerjati gibanje rasti plač po kolektivnih pogodbah in individualne plače v zadnjih desetletjih. Kot je poudarila strokovna sodelavka ZSSS za ekonomsko področje Irena Vidic, »V času gospodarske rasti delodajalci in delavci niso več v istem čolnu, kot so bili v času gospodarske krize«.

»Gospodarska rast bolj ugodno vpliva na rast plač vodilnih kot na rast plač delavcev. Pregled podatkov nekaterih večjih slovenskih gospodarskih družb pa kaže, da so plače direktorjev v nekaterih družbah rasle bolj od plač zaposlenih. V eni izmed gospodarskih družb so se prejemki predsednika uprave, ki so že pred tem znašali pol milijona evrov, v letu 2017 zvišali za 40 odstotkov, plače zaposlenih pa so se v povprečju zvišale za 5,8 odstotka. V nekaterih družbah pa so predsedniki uprav zaslužili za desetino ali četrtino več kot v prejšnjem letu (prejemki med 170 tisoč in 225 tisoč evrov), medtem ko so se stroški dela v celotni družbi zvišali le za 2 ali 5 odstotkov,« je dodatno pojasnila.

Ne gre pozabiti, da smo že skoraj v petem letu gospodarske rasti, rast povprečne plače pa smo dosegli šele prejšnjo jesen. Prav tako ni neproblematična zanimivost, da individualne plače v dejavnostih, v katerih imajo kolektivno dogovorjene nizke plače, rastejo izredno hitro, kot da so plače posameznikov in delavstva obratno sorazmerno povezane.

Ne popustiti strateškemu pritisku kapitala

Še zlasti pa moramo ob izjavah, da »smo v istem čolnu« in da »moramo stopiti skupaj«, izpostaviti, da so celo v tako eminentni vladni ekonomski službi, kakršen je Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar), le priznali, da smo krizne razmere v slovenskem gospodarstvu po večini prebrodili z (bolj ali manj začasnim) nižanjem plač in z (bolj ali manj trajnim) odpuščanjem. Kot so v članku Prilagajanje trga dela v Sloveniji v obdobju 2008–2013 v Umarjevi IB Reviji 3-4/2014 zapisali ekonomisti Mitja Perko, Ana Tršelič Selan in Alenka Kajzer, je bila »odzivnost plačne politike zasebnega sektorja na krizo precejšnja«. Dodali pa so še bolj zaskrbljujočo misel, namreč da bi bila »Odzivnost še večja, če bi bil sistem oblikovanja plač urejen pretežno na ravni podjetniških in ne panožnih kolektivnih pogodb« – to je še ena razsežnost našega odgovora na zatrjevanje, da smo v istem čolnu in da moramo držati skupaj, to je še en razlog, zaradi katerega moramo storiti vse, da ne popustimo strateškemu pritisku kapitala, da odpravi kolektivne pogodbe dejavnosti in uveljavi primat podjetniških kolektivnih pogodb, pri katerih smo delavci praviloma šibkejši. Najmanj do trenutka v idealni prihodnosti, ko bo ta mit, da vsi zategnemo pas, kadar je hudo, saj smo v istem čolnu, postal resnica in ne več ideološka megla.

Mirsad Begić

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Vabljeni tudi k branju drugih mitov:

Mit: “Delovna mesta imajo prednost pred čistim okoljem”

Mit: “Uspešni podjetnik je za uspeh zaslužen popolnoma sam”

Mit: “S svojega zasebnega profila na družbenih omrežjih sem dolžan širiti službene vsebine”

Mit: “Delavec mora za svojo varnost pri delu poskrbeti popolnoma sam”

Mit: “Mladih sindikati ne zanimajo”

Mit: “Delavke in delavci so preveč zaščiteni”

Mit: “Trg dela v Sloveniji je premalo fleksibilen”

Mit: “Sindikati so samo za zgago, od njih ni koristi”

Mit: “Razlik v plačah med ženskimi in moškimi v Sloveniji ni”

Mit: “Ker ne garam na gradbišču ali v tovarni, nisem delavec …