Kaj storiti, če poleti vročina na delovnem mestu postane previsoka?

29. 7. 2026

Vsako poletje, ko se temperatura zraka dvigne nad 30 stopinj Celzija, postane marsikje na delovnem mestu peklensko vroče. Kaj o tem pravijo predpisi varnosti in zdravja pri delu ter kakšne rešitve nam ponuja stroka?

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora delodajalec upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest. Med temi zahtevami je opredeljena tudi temperatura v delovnih prostorih, in sicer v 25. členu omenjenega pravilnika. Tam je določeno, da mora delodajalec zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih med delovnim časom, da ustreza biološkim potrebam delavk in delavcev glede na naravo dela ter na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer pridejo v poštev kriteriji za delo na mrazu.

Pri izpolnjevanju vseh omenjenih zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje. Standardov za toplotno udobje je sicer več. Pod drobnogled velja vzeti tudi nov vodnik za varno delo na prostem v času vročinskih valov, ki so ga letos pripravili na ministrstvu, pristojnem za delo.

28. stopinj Celzija

V 25. členu predhodno omenjenega pravilnika je tudi določeno, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v t. i. »vročih delovnih prostorih«, v katerih so temperature zaradi sevalnih temperatur višje. V takih primerih mora delodajalec na ustrezen način poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, na hodnikih in stopniščih, ki so povezani z vročimi prostori, niso višje od 20 stopinj Celzija.

Kaj je vročinski val?

Definicija vročinskega vala je v svetovnem merilu odvisna od lokacije in je povezana s tem, kaj je na določenem območju »normalno vreme«. Prebivalci in prebivalke v hladnejših podnebjih bodo občutili ekstremno vročino kot vročinski val pri nižjih temperaturah, medtem ko so v toplih krajih takšne temperature običajne. Svetovna meteorološka organizacija definira vročinski val kot obdobje petih ali več zaporednih dni, ko najvišja dnevna temperatura presega povprečno najvišjo temperaturo za več kot 5 stopinj Celzija.

V Sloveniji o vročinskem valu govorimo, ko so temperature zraka vsaj tri do pet dni zapored izjemno visoke, na primer, ko najvišje dnevne temperature presegajo 30 stopinj Clezija. Pri Agenciji RS za okolje (Arso) pa so uradne kriterije za vročinske valove vezali na povprečne temperature, specifične za posamezno podnebno območje v državi. Arso glede na to potem izdaja opozorila, ko je preseženo določeno povprečje, ki ogroža zdravje ljudi. Spremljajmo Arsova opozorila in se ravnajmo po navodilih, to zahtevajmo tudi od svojega delodajalca.

Visoke temperature lahko privedejo do izčrpanosti, zmanjšane koncentracije ter povečane nevarnosti delovnih nesreč. Po drugi strani lahko prenizke temperature negativno vplivajo na delovno učinkovitost in celo povzročajo zdravstvene težave, kot so prehladi ali bolečine v sklepih, opozarjajo pri inšpektoratu za delo in dodajajo: »Zato mora vsak delodajalec v Izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganja, povezana z vročino, in določiti potrebne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov temperaturnih razmer na varnost in zdravje delavcev. Dokument vključuje ukrepe za zmanjševanje tveganj, povezanih z neugodnimi vremenskimi razmerami, in je osnova za organizacijo delovnega procesa, prilagoditev prostorov ter morebitne dodatne zaščitne ukrepe v ekstremnih vremenskih pogojih.«

Pozor! Simptomov toplotnega udara pri samem sebi ne zaznamo, nanje nas mora opozoriti nekdo drug!

Delo v vročini je lahko nevarno. Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 stopinj Celzija. Če se začne pregrevati, lahko pride do toplotnega stresa. Temperaturni ekstremi v času vročinskih valov ogrožajo sposobnost telesa, da uravnava notranjo telesno temperaturo. Lahko pride tudi do poslabšanja kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, možgansko-žilne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo.

Telo se hladi z izhlapevanjem znoja s kože. Hladilni učinek je zlasti učinkovit pri nizki relativni vlažnosti zraka. Na vročih in vlažnih delovnih mestih pa zrak ne more sprejeti vlage, ki nastaja z znojenjem. Temperatura telesa se zviša tudi zaradi telesnih naporov oziroma dela. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Pri fizičnem delu nastaja dodatna presnovna toplota in le še povečuje toplotno obremenitev telesa.

V času vročinskih valov se odsvetuje delo na samem. Ljudje namreč običajno ne zmoremo sami pri sebi opaziti simptomov, povezanih s toplotnim stresom. Zato je pomembno, da znajo sodelavke in sodelavci prepoznati simptome ter za nas pravočasno pokličejo zdravstveno pomoč.

Toplotni udar je najhujši zdravstveni zaplet zaradi dela v ekstremnih temperaturah in terja zdravstveno pomoč. Do vročinskega udara pride, ko telo ne more več uravnavati svoje temperature. Mehanizem znojenja odpove, telesna temperatura se hitro dvigne in telo se ne more več ohladiti. Ko pride do toplotnega udara, lahko temperatura telesa v 10 do 15 minutah naraste na 40 stopinj Celzija ali več. Toplotni udar zahteva takojšnjo zdravstveno pomoč. Lahko povzroči trajno invalidnost ali smrt, če oseba ne prejme nujnega zdravljenja.

Simptomi toplotnega udara so:

• zmedenost, spremenjeno duševno stanje, nejasen govor, nerazumno vedenje;
• popolna ali delna izguba zavesti (koma);
• vroča, suha koža ali obilno potenje;
• krči;
• zelo visoka telesna temperatura in
• smrt, če zamuja zdravstvena pomoč.

Prva pomoč za osebo s toplotnim udarom:

• za nujno medicinsko pomoč pokličite na telefonsko številko 112 za klic v sili;
• ostanite s sodelavcem, dokler ne prispe nujna medicinska pomoč;
• delavca oziroma delavko prestavite v senco, na hladno mesto in mu odstranite zunanja oblačila;
• delavca oziroma delavko hitro ohladite z naslednjimi metodami:
  • če je mogoče kopel v hladni vodi,
  • navlažite kožo s hladnimi obkladki na glavo in vrat, pod pazduhami in na dimlje,
  • da pospešite hlajenje, naj okrog prizadetega kroži zrak s pomočjo ventilatorja ali pahljanja;
• ne silite osebe, naj pije tekočino.

Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj – to je lahko tudi samo občasno, v prvi vrsti kot posledica višjih zunanjih temperatur, kar je značilno zlasti za poletne mesece –, mora delodajalec v tem času zaposlenim prav tako zagotoviti ustrezno toplotno udobje ter v povezavi s tem, če prihaja do prekoračitve dovoljenih temperatur oziroma do ugotovljenega neustreznega toplotnega udobja, sprejeti določene ukrepe. Ker običajno ne gre za stalno preseganje dovoljene temperature, se lahko delodajalec poslužuje tudi začasnih ukrepov, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur. Med njimi so običajno najpogostejši organizacijski, npr. prerazporeditev delovnega časa, krajši delovni čas, pogostejši in daljši odmori, ponudba ustreznih osvežilnih napitkov, zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno, kot skrajni ukrep pa je mogoča tudi prekinitev delovnega procesa.

Ne pozabite!

Vedno, tudi ko gre za delo v času vročinskih valov in za različne težave ter kršitve, povezane s tem, se lahko za prvo pomoč oziroma za prve informacije obrnete na Info točko ZSSS, in sicer na telefonsko številko 064 224 466 ali na elektronski naslov info@zsss.si.

Delodajalec se seveda lahko odloči tudi za drugačne, dolgoročnejše ukrepe, in sicer v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav. Vsekakor je dolžnost delodajalca, da s sprejetjem ustreznih preventivnih ukrepov delavkam in delavcem zagotovi varnost in zdravje v zvezi z delom. Za kakšne ukrepe se bo odločil, je njegova stvar, morajo pa biti opredeljeni v, kot rečeno, sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja. Pri reševanju posamezne problematike v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pri delodajalcu, vključno s toplotnimi razmerami, imajo pomembne vloge tudi delavke in delavci, predstavniki delavcev ter strokovni delavci.

Kako lahko delodajalci izboljšajo delovne pogoje?

Da bi zagotovili varno in prijetno delovno okolje, lahko delodajalci uvedejo naslednje ukrepe:

• Redno preverjanje in vzdrževanje klimatskih naprav ter ogrevalnih sistemov.
• Zagotavljanje primernih delovnih oblačil in zaščitne opreme za delo v ekstremnih razmerah.
• Organizacija odmorov v klimatiziranih prostorih ali zagotavljanje dodatnega počitka pri visokih temperaturah.
• Izvedba rednih meritev temperature na delovnih mestih in prilagoditev delovnih pogojev glede na ugotovitve.
• Osveščanje zaposlenih o pomembnosti hidracije in prilagoditvi delovnega ritma glede na vremenske razmere.

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih predlaga delodajalcem in delavkam ter delavcem tudi naslednje ukrepe:

• pri uporabi klimatskih naprav v delovnem okolju priporočamo upoštevanje pravila -7 stopinj Celzija, kar pomeni, da naj temperatura zraka v delovnem prostoru ne bo za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
• popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočamo vodo (ne pozabiti na elektrolite);
• oblecite se v lahka in zračna oblačila;
• seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam;
• izogibajte se slani prehrani in začimbam;
• najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
• ne pijte alkoholnih pijač;
• najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
• če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Povzeto po inšpektoratu za delo

Kaj lahko storijo predstavniki delavcev?

Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko od delodajalca zahteva sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki pojavljajo ob prekoračenih temperaturah, oziroma zahteva inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Prav tako pa mora delavec ali delavka prek svojih predstavnikov, kot je to določeno v 37. členu zakona o varnosti in zdravju pri delu, delodajalca obvestiti o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu, ki bi lahko ogrozil delavčevo varnost in zdravje. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je zaposleni dolžan o nastanku škodljivih vplivov obvestiti. Če delodajalec škodljivih pojavov ne odpravi oziroma če je delavec mnenja, da izvedeni varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika. Zaposleni ima tudi, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, pravico odkloniti delo ter zahtevati, da se nevarnost odpravi, kot je to določeno v 33. členu zakona o varnosti in zdravja pri delu. Omenjena dikcija je sicer razmeroma široka in njena uresničitev dejansko zahteva ustrezno obravnavo vsakega posamičnega nastalega primera glede upravičenosti odklonitve dela.

V ZSSS zahtevamo, da se v 3. člen pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih vključi trenutno še izključene dejavnosti v nabor tistih, za katere veljajo omejitve dela na prostem, kadar temperatura preseže 30 stopinj Celzija, in sicer v skladu s 93. in 94. členom pravilnika. Izključene dejavnosti pa so transportna sredstva, ki se uporabljajo zunaj podjetja, pridobivanje mineralov in nekovin v ekstraktivni industriji, ribiški čolni in delo na poljih, v gozdovih in na podobnih zemljiščih, ki tvorijo del kmetijskega ali gozdarskega podjetja, ter ležijo stran od prostorov delodajalca.

Obenem pa smo v ZSSS že marca 2023 dali pobudo, da se kožni rak zaradi UV sevanja razglasi za poklicno bolezen.

Vendar je mogoče reči, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek 28 stopinj Celzija v večini primerov praviloma ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca oziroma zahteva ustrezno presojo, ali v konkretnih primerih delavki oziroma delavcu dejansko grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ki bi lahko bila opravičljiv razlog za zapustitev delovnega mesta. S tem v zvezi ima svojo vlogo tudi Inšpektorat RS za delo. V skladu s svojimi pristojnostmi izvaja različne oblike inšpekcijskih nadzorov, prav tako pa obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti, in sicer tudi v povezavi s visokimi temperaturami na delovnem mestu.

Obenem delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu oziroma svetom delavcev ali pa sindikalnim zaupnikom priporočamo, naj bodo zahtevni in od delodajalca zahtevajo trajno tehnično rešitev za zagotavljanje predpisanih temperatur v prostorih. Delavke in delavci naj zahtevajo tudi konkretne ukrepe za zaščito tistih, ki delajo na prostem, tako pred ultravijoličastimi (UV) žarki kot tudi pred neznosnimi temperaturami – zagotavljanje premične sence/strehe nad delovnim mestom, ustrezno osebno varovalno opremo, ki pokrije čim več kože in koži dovoli, da diha, napitke, kremo za zaščito pred UV-žarki, možnost občasnega umika v hladen prostor ipd. V oceni tveganja pa je treba določiti tudi preventivne zdravstvene preglede posledic dela v času visokih UV-indeksov (kožni rak, pospešeno staranje kože …) ter zaposlene vsak dan obveščati o indeksu UV. Vselej pa velja, naj se delavke in delavci tudi ali predvsem v primerih, ko na delovnem mestu postane neznosno vroče, obrnejo na pristojen sindikat.

Prekinitev dela na prostem pri temperaturah nad 30 stopinjami Celzija

Kljub vse bolj opaznim podnebnim spremembam Slovenija dolgo časa ni imela predpisa, ki bi v času vročinskih valov določal preventivne ukrepe za delovna mesta na prostem. ZSSS je zato od ministrstva za delo že od leta 2017 naprej vselej zahtevala, naj s predpisom določi preventivne ukrepe za zaščito zdravja in življenja delavk ter delavcev, ki v ekstremnih temperaturah in na soncu delajo na prostem. V Uradnem listu RS št. 53/2025 je minister za delo potem vendarle 11. julija 2025 objavil dopolnitev Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih:

V 3. členu: »… peti in šesti odstavek 93. člena ter četrti odstavek 94. člena se uporabljajo tudi za začasna ali premična gradbišča.«

V 93. členu sta dodana nov peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Dela na delovnih mestih na prostem pri temperaturi zraka, višji od 30° C, ki je izmerjena v okviru državne mreže meteoroloških postaj ali postaj, vpisanih v register meteoroloških postaj, se lahko izvajajo samo pod pogojem, če imajo delavci najmanj na vsaki dve do tri ure zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela in brezplačne brezalkoholne napitke. V času prekinitev dela mora delodajalec v največji možni meri delavcem zagotoviti zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi. (6) Če delavci opravljajo dela na prostem v jasnem in sončnem vremenu, jim delodajalec zagotavlja ustrezno zaščito pred vplivi sonca.«

Za zaščito delavk in delavcev pred ekstremno vročino v kmetijstvu

V Sloveniji potrebujemo jasne omejitve dela pri ekstremnih temperaturah in zaščito naših delavcev v kmetijstvu. Ministra, pristojna za delo in kmetijstvo, sta Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) in ZSSS v začetku julija pozvala k urgentnemu sprejemu posebnega predpisa.

Potrebujemo pa specifične predpise za delo v kmetijstvu, sta opomnila Jaka Šilak, predsednik KŽI, in Andrej Zorko, predsednik ZSSS, in to še v letošnjem poletju. Slovenija je zagotovila predpise za zaščito zdravja in življenja pri delu na prostem vsaj gradbenim delavcem, pri katerih so najpogostejše nezgode pri delu zaradi vročinskega stresa. Statistika iz EU pa kaže, da so tovrstne nezgode enako pogoste tudi pri kmetijskih delavcih, sta opozorila sindikalista, zato bi bilo treba omejitve in ukrepe določiti tudi za delovna mesta na poljih, v gozdovih in na podobnih zemljiščih, ki tvorijo del kmetijskega ali gozdarskega podjetja in ležijo stran od zgradb delodajalca.

»Obema ministroma dajemo pobudo za tako urgentno dopolnitev Pravilnika! Izjemni letošnji junijski vročinski val je bil zgolj prvi v letošnjem poletju! Prosimo za vaš odziv, socialni dialog in pozitivno ukrepanje,« sta še zapisala vodilna v KŽI in ZSSS v začetku julija z obrazložitvijo: »Človeško telo mora vzdrževati telesno temperaturo približno 37 stopinj Celzija. Če se mora preveč truditi, da bi se ohladilo, ali če se začne pregrevati, delavec zboli. Vročinski stres je celotna toplotna obremenitev, ki ji je delavec lahko izpostavljen zaradi skupnih prispevkov presnovne toplote, oblačil in okoljskih dejavnikov (tj. temperature in gibanja zraka, vlage in sevane toplote). Blag ali zmeren vročinski stres lahko povzroči nelagodje in negativno vpliva na storilnost in varnost, ne škoduje pa zdravju. Temperaturni ekstremi pa neposredno vplivajo na zdravje, saj ogrožajo sposobnost telesa za uravnavanje svoje notranje temperature. Poleg tega lahko poslabšajo kronična obolenja, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, cerebrovaskularne bolezni in bolezni, povezane s sladkorno boleznijo. V zmerno vročih okoljih telo poskuša odstraniti odvečno toploto, da lahko ohranja normalno telesno temperaturo. Srčni utrip se pospeši, da pride do večjega dotoka krvi skozi zunanje dele telesa in kožo, tako da se odvečna toplota odvaja v okolje, in pojavi se znojenje. Izhlapevanje znoja s kože hladi telo. Te spremembe pa postavljajo dodatne zahteve za telo. Spremembe pretoka krvi in prekomerno znojenje zmanjšujejo človekovo sposobnost za fizično in umsko delo. Ročno delo še dodatno ustvarja presnovno toploto in povečuje toplotno obremenitev telesa. Tipični simptomi toplotnega stresa, ki se lahko pojavijo – različno pri različnih ljudeh: nesposobnost koncentriranja, mišični krči, vročinski izpuščaji, močna žeja (ta simptom se pojavi dokaj pozno), omedlevica, izčrpanost/utrujenost, omotica, slabost, glavobol, vlažna koža in v najhujših primerih vročinska kap (vroča suha koža, zmedenost, krči in morebitna izguba zavesti). Sposobnost telesa, da vzdržuje normalno notranjo telesno temperaturo, lahko povsem odpove. Če se pravočasno ne ukrepa, se lahko konča s smrtjo. Ljudje na splošno ne morejo zaznati svojih simptomov, povezanih z vročinskim stresom, zato slovenske smernice za delo na prostem v vročini priporočajo, naj delavec na delovnem mestu ne bo sam. Njegovo preživetje je lahko odvisno od sposobnosti sodelavcev, da prepoznajo te simptome ter zanj pravočasno poiščejo prvo pomoč in zdravniško oskrbo.«

Naložbe v zaščito delavcev niso le strošek, »ampak hkrati krepijo konkurenčnost, trajnostno rast in dolgoročno odpornost gospodarstva«, sta bila v pozivu jasna Šilak in Zorko.

V 94. členu pa je dodan nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Za stalna delovna mesta na prostem veljajo enake zahteve, kot so določene v petem in šestem odstavku 93. člena.«

Nova ureditev velja od 12. julija 2025. Prekinitev dela vsaki dve do tri ure, počitek v hladu in brezalkoholni napitki pri temperaturah nad 30 stopinjami Celzija so seveda zgolj najbolj osnovni preventivni ukrepi.

ZSSS je delodajalce ob prvem letošnjem vročinskem valu, ki je zajel Slovenijo, pozvala, naj nemudoma sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito zdravja in varnosti delavk in delavcev.

»Visoke temperature niso zgolj neprijetnost, temveč resno tveganje za zdravje in življenje zaposlenih. Še posebej so izpostavljeni delavci in delavke na prostem, v proizvodnji, logistiki, prometu, komunalnih dejavnostih, kmetijstvu ter drugih dejavnostih, kjer delo poteka v zahtevnih mikroklimatskih razmerah.

Vročinski valovi in visoke temperature niso več samo občasen pojav, temveč postajajo nova realnost sveta dela. Zato prilagajanje delovnih procesov ekstremnim temperaturam ne sme biti prepuščeno trenutni presoji posameznega delodajalca, ampak mora postati sestavni del odgovorne organizacije dela ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

ZSSS opozarja, da je zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja zakonska obveznost delodajalcev. Delavke in delavci ne smejo nositi posledic vse pogostejših in intenzivnejših vročinskih valov in visokih temperatur, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Tako od delodajalcev pričakujemo, da:

• prilagodijo organizacijo dela in delovni čas vremenskim razmeram;
• zagotovijo zadostne količine pitne vode in možnost ohladitve;
• omogočijo pogostejše odmore v senci oziroma v ustrezno ohlajenih prostorih;
• zmanjšajo fizične obremenitve v času najvišjih temperatur;
• zagotovijo ustrezna zaščitna sredstva in zaščito pred neposredno sončno pripeko;
• dosledno izvajajo vse ukrepe, določene v ocenah tveganja za varnost in zdravje pri delu.

Posebej opozarjamo, da gospodarski interesi ne smejo prevladati nad zdravjem ljudi. Noben rok, nobena pogodba in noben poslovni rezultat niso pomembnejši od zdravja in življenja delavk in delavcev.

Če se lahko zaradi vročine izdajajo opozorila prebivalstvu, prilagaja izvajanje dejavnosti na prostem in sprejemajo zaščitni ukrepi za najbolj ranljive skupine, potem ni sprejemljivo, da delavke in delavci brez ustrezne zaščite opravljajo najtežja fizična dela na žgočem soncu ali v pregretih delovnih prostorih, brez možnosti, da se lahko primerno osvežijo.

Delavke in delavci niso stroški proizvodnje, ampak so ljudje, katerih zdravje in življenje morata biti na prvem mestu.

ZSSS tudi poziva Inšpektorat Republike Slovenije za delo, naj v času vročinskih valov in ekstremno visokih temperatur okrepi nadzor nad izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter dosledno in nemudoma ukrepa v primerih ugotovljenih kršitev.

Delavke in delavce, članice in člane sindikata pozivamo, naj v primeru neustreznih delovnih pogojev o tem obvestijo svoj sindikat, zaupnike za varnost in zdravje pri delu oziroma pristojne nadzorne organe. Od pristojnih inšpekcijskih služb pričakujemo ničelno toleranco do praks, ki zaradi vročine ogrožajo zdravje in varnost zaposlenih.

Ne smemo namreč prezreti dejstva, da se varnost in zdravje pri delu ne zagotavljata po tistem, ko pride do zdravstvenih težav ali nesreče, ampak z njihovim preprečevanjem. Prepričani smo tudi, da nihče ne sme biti prisiljen tvegati svojega zdravja ali življenja zato, da bi bil delovni proces hitrejši ali cenejši,« je delodajalce javno pozval predsednik ZSSS Andrej Zorko.

Na podlagi zahteve predsednika ZSSS Andreja Zorka pa je ministrstvo za delo lani pripravilo tudi smernice delodajalcem, s katerimi dodatnimi ukrepi lahko razbremenijo delavke in delavce, ki delajo na prostem v ekstremnih temperaturah:

Foto Engin Akyurt/Pexels

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!