Razbijamo mite! – “Ker ne garam na gradbišču ali v tovarni, nisem delavec …
20. 2. 2019
… zato je delitev na delavke in delavce preživeta in spada v drug zgodovinski čas.”
Mnogi mladi prekarni delavci in delavke, pa tudi redno zaposleni imajo, ko je govor o delavstvu, še vedno v glavi stereotipno podobo »klasičnega proletarca«, industrijskega delavca, ki cele dneve gara v umazanem delovnem kombinezonu in hodi na sindikalne veselice. Velikokrat se sami, kot pišemo v januarski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Razbijamo mite!, tudi nimajo za delavke in delavce. Pogosto gre za posameznike in posameznice, delujoče, kot so pred leti pisali v reviji Mladina, v poklicih, kot so novinarstvo, arhitektura, oglaševanje, oblikovanje in podobno, ki se po naravi dela od stereotipne podobe fizičnega delavca tudi zelo razlikujejo, obenem pa gre za panoge, ki so se pri nas hitro fleksibilizirale in prekarizirale.
Eden od razlogov za to, da se vedno več ljudi, predvsem mladih, težje identificira s skupino, kot so delavci in delavke, tiči tudi v razmerah na trgu dela, s katerimi se srečujemo danes. Gre za razliko med tem, kar si mnogi predstavljamo kot zaposlitev (osemurni delavnik, pogodba za nedoločen čas, stalna skupina sodelavk in sodelavcev), ter realnostjo, v kateri živimo in delamo (krajše pogodbe, nestabilen delovni čas, menjajoče se delovno okolje, plačilo, ki se spreminja iz meseca v mesec).
Stop dirki proti dnu
Kljub temu, da med delavkami in delavci obstajajo očitne razlike v stopnji zaščite, varnosti in delavskih ter socialnih pravic, pa se je treba upreti vsem, ki nas poskušajo prepričati, da se mora vsak boriti sam zase in ne vsi skupaj. Tako razmišljanje nas namreč pripelje do tega, da delavke in delavci drug o drugem razmišljajo kot o konkurenci, ki jo je treba premagati in prehiteti, namesto da bi med sabo solidarno in tovariško sodelovali. Obenem taka dirka proti dnu počasi zniža standarde dela za vse.
Nemalokrat lahko namreč slišimo, da je problematiko prekarnega dela mogoče »rešiti« tako, da tudi tistim, ki še imajo redno zaposlitev in z njo zakonsko določene pravice, te omejimo – tako naj bi vsi postali enakopravnejši. Tovrstno logiko je treba obrniti in nasprotno – zahtevati pravno zaščito, pravice iz dela, socialno varnost, dostojno delo in spodobno življenje za vse. Ne glede na to, kje in kako delamo ali iščemo delo, se moramo skupaj boriti za zviševanje standardov dela. In ne obratno.
Kljub temu, da so mnoge nekdaj tradicionalne industrije oziroma panoge ugasnile ali pa so jih preselili iz naših krajev, in kljub dejstvu, da vedno več ljudi dela v storitvenih, kreativnih in podobnih dejavnostih, ki ne proizvajajo nujno oprijemljivih končnih izdelkov, smo tisti, ki delamo, ostali delavke in delavci. Kot je pred leti dejal sociolog dr. Primož Krašovec: »V kapitalizmu to, da si delavec, ni izbira, ampak objektivno dejstvo. Če nisi rentnik ali kapitalist, si odvisen od tega, da nekako dobiš denar. Če nisi kriminalec, si lahko samo delavec. Vsak, ki se znajde v tem družbenem položaju, je delavec, ne glede na to, kako se oblači in v katere lokale hodi.«
Zato je treba jasno reči: vsi smo delavke in delavci, ne glede na to, v katerih oblikah dela delamo. Ne glede na to, ali garamo za tekočim trakom, na gradbišču, za volanom tovornjaka ali pred svojim prenosnim računalnikom. In pomembno je, da se zavedamo svojih pravic, se zanje skupaj – združeni in organizirani – borimo, jih znamo uveljavljati in vemo, kje poiskati pomoč, če pride do kršitev.
Gregor Inkret
Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!
Vabljeni tudi k branju drugih mitov:
Mit: “Delovna mesta imajo prednost pred čistim okoljem”
Mit: “Uspešni podjetnik je za uspeh zaslužen popolnoma sam”
Mit: “S svojega zasebnega profila na družbenih omrežjih sem dolžan širiti službene vsebine”
Mit: “Delavec mora za svojo varnost pri delu poskrbeti popolnoma sam”
Mit: “Mladih sindikati ne zanimajo”
Mit: “Delavke in delavci so preveč zaščiteni”
Mit: “Trg dela v Sloveniji je premalo fleksibilen”
Mit: “Sindikati so samo za zgago, od njih ni koristi”
Mit: “Razlik v plačah med ženskimi in moškimi v Sloveniji ni”
Nalagam ...