Posamezno, redno ali tematsko številko (oziroma več njih) Delavske enotnosti je mogoče kupiti ter brati tudi v digitalni obliki, v pdf formatu. Nakup lahko opravite v spletni trgovini ZSSS.
Izpostavljamo:
Delavska enotnost, 9. 4. 2026
V branje ponujamo novo številko Delavske enotnosti. V njej lahko med drugim preberete:
- Volitve, vojne in delavstvo
- Poenoteni režimi gibanja med bolniško odsotnostjo
- Javni poziv ZSSS in Susa za dolgotrajno oskrbo na domu
- Poziv Woltu na javno soočenje z dostavljavci
- Mladi prepoznavajo pomen sindikatov
- SDPZ na pošti ima vedno polne roke dela
- Žalovanje: »Edina pot ven je skozi«
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Še več rednih številk Delavske enotnosti pa je mogoče najti v naši trgovini ZSSS.
Ne prezrite tudi:
Naročilnica na tematsko številko Delavske enotnosti –
Letna naročnina na redne in tematske številke e-Delavske enotnosti
Tematske številke
Plače med kladivom in nakovalom, april 2026
V tej tematski številki smo pod drobnogled vzeli eno ključnih področij sindikalnega dela in delavskega boja nasploh – plače. Bralstvu ponujamo podroben in poglobljen vpogled v to, kaj plača sploh je, kako je sestavljena, kaj vpliva na njeno višino in kako jo določamo.
Podrobneje smo popisali, kako so v Sloveniji v zasebnem sektorju urejene in definirane plače, ter poglobljeno orisali osnovne pojme, povezane s plačilom za delo in z drugimi prejemki, ki v okviru delovnega razmerja pripadajo delavkam in delavcem. Delovni ljudje se nenehno srečujemo s pojmi, kot so plača, delovna in poslovna uspešnost, regres za letni dopust, po novem tudi zimski regres itd. Vsak mesec prejmemo plačilno listo in tudi na tak način pridemo »v stik« s posameznimi sestavinami plače, davki in prispevki za socialno varnost … Zato je zelo pomembno, da poskrbimo za osnovno znanje s tega področja in da razumemo, kaj pomeni plačilo za delo oziroma plača v širšem pomenu besede – kako je plača sestavljena, kaj mora vsebovati plačilna lista, kakšna je razlika med bruto in neto plačo, kako so od prihodkov od dela obračunani prispevki ter davki in podobno. Tako smo dva vsebinska sklopa posvetili tudi temu, kako pravilno brati plačilno listo in kako je urejen obračun plače ter nadomestil plače na plačilni listi javnega sektorja.
Podrobneje smo pogledali tudi, kakšne korenite spremembe prinaša zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju pri nagrajevanju delovne uspešnosti. Te spremembe bodo namreč neposredno vplivale na vse javne uslužbence in uslužbenke ter proračunske uporabnike, saj sta po novem združeni dve obliki nagrajevanja – redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela.
O tem, kakšno je stanje po različnih dejavnostih in panogah, kje so največji izzivi ter kje se plačna politika lomi med panožnimi dogovori in podjetniško prakso, pa smo se pozanimali tudi pri nekaterih sindikatih dejavnosti, članih ZSSS. Pa še kaj se bo našlo.
Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Intenzivnost dela, marec 2026
V novi tematski številki Delavske enotnosti razmišljamo, pišemo, raziskujemo oziroma se vprašujemo, kako intenzivno v teh časih delamo v različnih dejavnostih, različnih okoliščinah, pod vplivom različnih dejavnikov, in zakaj je tako.
Intenzivnost dela nam ne pove le, na kakšen način in v kakšnih specifičnih okoliščinah opravljamo določeno delo, temveč tudi širše kaže, v kakšni družbi v resnici živimo. Tako v tej tematski številki razgrinjamo, kdo ali kaj določa, kako intenzivno delamo, kakšna sta naša varnost in zdravje pri tem, kakšen je vpliv digitalne tehnologije in algoritemskega upravljanja na vse skupaj, kako sta povezana intenzivnost dela in aktualno pomanjkanje kadra, delavk in delavcev različnih profilov, kako se na vse skupaj odzivamo sindikati, in še marsikaj.
Vprašanje intenzivnosti dela je med drugim tesno povezano z različnimi časovnimi pritiski, s hitrostjo dela, z večopravilnostjo, z dejavniki, ki določajo ritem dela, to so lahko nadrejeni, stranke, stroji, različni digitalni sistemi … Izkušnje s terena kažejo tudi, da danes veliko delavk in delavcev dela z zelo visokim tempom ali pod stalnim pritiskom rokov. To pomeni, da je intenzivnost dela pomembna dimenzija kakovosti dela in pomemben dejavnik zdravja in zadovoljstva zaposlenih.
Zato lahko rečemo naslednje: če želimo, da bi delo ostalo dostojno in nas ne bi čez mero izčrpavalo, moramo torej narediti tisto, kar delavke in delavci, sindikati počnemo že dolgo – moramo se organizirati, povezovati in se skupaj boriti za ustrezne pogoje in razmere, v katerih bomo opravljali svoje delo.
S tem v mislih smo se tudi lotili tokratne tematske številke. Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Včlanjevanje v sindikate – ideje in strategije, februar 2026
Na dlani je, zakaj sindikalne organizacije nenehno razmišljamo oziroma moramo razmišljati o včlanjevanju ter organiziranju delavk in delavcev v sindikate.
Članstvo je za nas kot kisik, potrebujemo ga za dihanje; kako ga pridobiti, pa je nedvomno »večna« sindikalna tema. Gre namreč za področje, na katerem sindikati stojimo ali pademo. Prav tako velja vsake toliko pregledati in pretresti naše lastne pristope, principe in prakse, povezane z včlanjevanjem in organiziranjem delavstva.
Obenem je treba poznati pozitivne zglede in prakse iz tujine. Med drugim se je nujno vprašati, kako v imenu sindikata pristopiti do specifičnih skupin delavstva, na primer do mladih, tujih delavcev, platformnih delavcev in podobno.
S tem v mislih smo se tudi lotili tokratne tematske številke. Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Tuj-tuja: Razbijamo mite o tujih delavkah in delavcih, november 2025
Posvečamo se novi pomembni, relevantni in izjemno aktualni temi – temu, kako v Sloveniji delajo in živijo tuji delavci in delavke.
Njihovo število se v naši državi od leta 2016 nenehno povečuje, v zadnjih letih pa je ta rast še posebej izrazita. Ker lahko v prihodnosti pričakujemo nadaljevanje trenda naraščanja števila tujih delavk in delavcev pri nas, bo za njihovo uspešno vključevanje v našo družbo ključno oblikovanje ustreznih politik in ukrepov, ki bodo preprečevali njihovo diskriminacijo in neenako obravnavo. Tuji delavci in delavke so po drugi strani tudi prvi znanilci kršitev delavskih pravic. Kajti tisto, kar se zgodi njim, se prej ali slej zgodi tudi slovenskemu delavstvu.
Šele s poznavanjem težav, možnosti, priložnosti ter nasploh vsakdana tujih delavk in delavcev pa lahko naredimo prvi korak k razbijanju mitov in predsodkov o njih in njihovem delu. Hkrati poskrbimo za zaščito pravic in interesov vseh delavk in delavcev, tako domačih kot tujih.
V tej tematski številki smo tako zbrali široke vpoglede v življenje, delo ter izzive in težave, s katerimi se spopadajo tuji delavci in delavke v naši državi.
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Skrbstveno delo, oktober 2025
Zakaj razmišljati in pisati o skrbstvenem delu? Zakaj ga vedno znova postavljati v ospredje? Zakaj naj bi se z njim ukvarjali tudi sindikati? Zakaj je tako zelo pomembno?
Najprej seveda zato, ker bi brez njega družba dejansko bolj ali manj obstala. Skrbstveno delo, pa naj gre za različno nego, pomoč ali podporo, dejansko omogoča delovanje vsega drugega. Obenem je kot po pravilu razvrednoteno, pogosto nevidno in slabo plačano ali pa celo neplačano. In čeravno ga pogosto imamo za nekaj »naravnega« in samoumevnega, je v resnici globoko politično vprašanje. Skrbstveno delo je politično tudi zato, ker neposredno vpliva na življenje žensk. Kar tri četrtine vsega neplačanega skrbstvenega dela, poleg reproduktivnega, po svetu namreč opravijo ženske. In to ne le brez plačila, pogosto tudi brez priznanja.
Skrbstveno delo namreč razkriva, kdo ima v družbi moč in kdo ne. Z drugimi besedami: kdo skrb zagotavlja in kdo jo prejema; kdo je za tovrstno delo plačan in kdo ga opravlja brezplačno; kdo odloča, kako bo organizirana dolgotrajna oskrba, varstvo otrok ali pomoč na domu – in kdo pri tem nima besede. Politično vprašanje je zato, ker brez javnih skrbstvenih sistemov ne pade samo socialna država, temveč tudi družba nasploh. Skrbstveno delo tako ni nekaj, kar se zgodi samo od sebe. Je rezultat političnih odločitev.
Skrb pa ni nič sentimentalnega, temveč v prvi vrsti nekaj strateškega. Brez nje ni socialne varnosti, ni delujočega gospodarstva, ni družbe kot take. Ko govorimo o poštenem vrednotenju skrbstvenega, reproduktivnega dela, ne razmišljamo o miloščini, temveč o naložbi v prihodnost. Ko zahtevamo dostojno plačilo za skrbstvene delavke in delavce, ne govorimo o hvaležnosti, temveč o pravičnosti. Ko zahtevamo sistemsko ureditev dolgotrajne oskrbe, kar smo s sprejetjem zakona po dolgem času končno dočakali, govorimo o tem, v kakšni družbi želimo živeti. Skrbstveno delo je tako v pravem pomenu besede tudi sindikalna tema.
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Delavstvo in digitalna preobrazba, september 2025
Ko razmišljamo o digitalni preobrazbi, digitalizaciji, o »digitalnem« nasploh, pogosto pomislimo predvsem na različne tehnološke novosti – na nove aplikacije, naprave, pametne telefone, programe, razna orodja umetne inteligence, družbena omrežja in podobno, ki že pošteno določajo naš vsakdan, tako na delovnih mestih kot tudi v prostem času.
Toda za delavstvo in sindikate omenjena preobrazba pomeni še nekaj več. Gre za proces, za skupek družbenih sprememb, ki ne prinaša zgolj novih naprav, aplikacij ali spletnih orodij, temveč tudi spreminja temelje dela kot takega, pa razmerja moči med delavstvom in kapitalom, načine, kako se informiramo, komuniciramo in organiziramo sindikati, ter še marsikaj zraven.
Digitalna preobrazba je zato mnogo več kot tehnološki fenomen. Je tudi preobrazba polja moči med delom in kapitalom.
V tej tematski številki Delavske enotnosti ponujamo vpogled v različne obraze digitalne preobrazbe. In sicer z enakim sporočilom: digitalna preobrazba ni stvar nedoločljive prihodnosti, ampak je že pomemben del naše sedanjosti. Če bomo znali digitalna orodja obrniti v prid delavstvu, bomo v digitalni preobrazbi našli novo (tudi akcijsko) moč. Če pa bomo pasivni, bodo algoritmi in platforme postali v prvi vrsti naši novi šefi, novi vladarji, brez obrazov, brez odgovornosti in tudi brez dialoga.
Zato vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Pravični prehod za vse!, junij 2025
V tej tematski številki Delavske enotnosti, smo poiskali odgovore na vprašanje, kako opredeliti in izboriti pravičen podnebni in socialni prehod, katerega cilj je močno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in tudi različne vrste družbenih neenakosti ter doseči večjo blaginjo za vse. Pri tem nas je zanimalo tudi, kako obraniti (in okrepiti) javno dobro, javne storitve in službe, in seveda, kaj se ob takih prelomih dogaja z delavkami in delavci.
Zakaj vse to štejemo za pomembno? Ker se podnebna kriza zaostruje, kar postaja vse bolj očitno z vse pogostejšimi in izrazitejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Ker so tudi posledice za ljudi vedno bolj uničujoče. Ker prav običajni ljudje nosimo glavno breme, medtem pa premožne elite ekscesno bogatijo in onesnažujejo. Ker je za boljšo prihodnost za vse, ne samo za peščico, nujna temeljita preobrazba družbenih podsistemov. In ker je to preobrazbo nujno izpeljati na okoljsko in socialno napreden način …
Sicer pa: komu naj služi pravični prehod? Če bo namenjen temu, da kapitalu omogočimo nov cikel rasti in akumulacije dobičkov, sistema ne bomo spremenili, v najboljšem primeru ga bomo nekoliko »ozelenili«. Podnebne pravičnosti pač ne more biti brez družbene pravičnosti. In pravičnost se ne zgodi sama od sebe, temveč si jo moramo izboriti …
Zato vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Topovi ali maslo?, maj 2025
Nova tematska številka Delavske enotnosti je posvečena aktualnemu družbenemu evropskemu trenutku oziroma pospešenemu oboroževanju in višanju obrambnih izdatkov, ki se, predvsem zaradi dejstva, da naj bi ZDA Evropi obrnile hrbet tudi na obrambnem področju, kaže na obzorju. Oziroma temu, kaj vse skupaj pomeni za delavke in delavce.
Vprašanje »topovi ali maslo«, ki ga pogosto navajajo kot nekakšen simbol klasične dileme med vojaško močjo, oboroževanjem na eni strani in družbeno blaginjo na drugi, je torej v Evropi ponovno v središču političnih, ekonomskih, geostrateških in podobnih razprav. Ne gre le za teoretsko vprašanje, ampak za našo novo družbeno realnost, ki že dobiva tudi prve konkretne obrise.
V tej tematski številki smo si omenjeno vprašanje zastavili širše, ne zgolj z vidika, ali izbiramo oboroževanje, višji delež bruto domačega proizvoda (BDP) za tovrstne izdatke ali blaginjo. Ne gre za to, da bi bili avtomatično proti varnosti kot taki, niti za to, da bi prezrli geopolitične razmere, v katerih živimo. Gre predvsem za vprašanje, kaj razumemo kot »varnost« in kdo jo opredeljuje, kakšna mora biti ipd. Gre tudi za vprašanje, komu koristi oboroževalska manija in kdo vse bo zanjo plačal.
Ob vsem skupaj se tudi zdi, da je diskurz o miru vse bolj potisnjen na obrobje. Govoriti o miru namreč danes marsikdaj velja za naivno, neodgovorno ali celo nevarno početje. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da se sindikati vedno znova oglasimo. Sindikati se močno zavedamo, da ni splošne varnosti brez socialne varnosti. Obenem nam je jasno, da so človekove (in delavske) pravice, enakost, dostop do kakovostnih javnih storitev, demokracija in blaginja nasploh tista »obrambna infrastruktura«, ki si jo moramo prizadevati ohraniti in še okrepiti.
Zato vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Delovna zakonodaja od D do Z, april 2025
Delovno pravo je tehnično gledano nabor pravil, predpisov in določb, ki urejajo, v najširšem pomenu besede, razmerja med delavstvom in delodajalci. Nastalo, oblikovalo in razvijalo se je z zgodovinskim prepletom različnih družbenih, delavskih bojev in političnih procesov, z vsakodnevnimi konfrontacijami med, poenostavljeno povedano, delom in kapitalom, kot presek, kot vsota najrazličnejših sindikalnih prizadevanj, angažmajev ter aktivnosti in podobno.
Delovno pravo, delovna zakonodaja kot taka zajema najrazličnejše ravni človekovega življenja in dela – zato je seveda tudi osnova sindikalnega boja ter organiziranja in jo je treba dobro poznati. Nenazadnje med drugim ureja tudi samo organiziranje delavstva v sindikate in svete delavcev ter njegovo delovanje na ravni podjetja, države in širše.
Toda delovno pravo ni le zbirka pravnih norm. Je tudi nekakšen vsakodnevni kompas za delavstvo in sindikate, je, vsaj na načelni ravni, orodje v rokah tistih, ki nimamo take moči kot kapital, saj smo šibkejša stran v delovnem razmerju, a imamo pravico do dostojnega dela, plačila, zdravih in varnih delovnih pogojev … Delovno pravo torej nikakor ni nekaj samoumevnega, saj ne obstaja v vakuumu. Je produkt razrednih odnosov, političnih odločitev, širšega družbenega dogovora, sindikalnih bojev …
V tej tematski številki se tako posvečamo več pomembnim tematikam, ki spadajo na široko področje delovne zakonodaje. Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Junakinje delavskega razreda, marec 2025
V tej tematski številki Delavske enotnosti smo se lotili vprašanja enakosti in enakopravnosti žensk v svetu dela (in širše) ter zagrizli v različne s tem povezane teme – od raziskovanja spolne plačne in pokojninske vrzeli do pomena in vloge žensk v sindikalnem gibanju ter še marsičesa vmes.
Razlogov, zakaj pisati o omenjenem, je več. Položaju žensk v sodobni družbi in v svetu dela se je nujno posvetiti, ker imamo od vsesplošne enakosti in enakopravnosti spolov korist vsi. Pri tem se je ključno poglobiti v teme in probleme, kot so plačna vrzel, diskriminacija v svetu dela, nasilje na delovnem mestu, vprašanje neplačanega, reproduktivnega, skrbstvenega dela in podobno, saj so to vedno znova aktualna področja, ki zahtevajo našo pozornost, pozornost delavk in delavcev, sindikalistk in sindikalistov.
Na naslednjih straneh smo se tako med drugim posvetili ženskam v sindikatih, podrobno smo se lotili pereče problematike spolnega nasilja na delovnem mestu, nismo mogli tudi mimo problematike diskriminacije, pod drobnogled smo vzeli še dohodkovno neenakost med spoloma oziroma spolno plačno in pokojninsko vrzel, kompleksno tematiko, ki je ni mogoče zajeti le z eno ali dvema številkama.
Vprašali smo se o enakosti spolov v Evropi ter ugotovili, da ta kljub desetletjem napredka znotraj Evropske unije ostaja težko dosegljiv cilj, saj se ženske še vedno soočajo s plačnimi razlikami, omejenimi možnostmi napredovanja in z neenakomerno porazdeljenim neplačanim delom v primerjavi z moškimi. Zanimala nas je še (zgodovinska) prepletenost kapitalizma in patriarhata, vprašali pa smo se tudi, kdo se boji besede na F, saj o enakosti in enakopravnosti žensk v svetu dela in širše v družbi ni mogoče razmišljati, ne da bi se dotaknili pojma feminizma.
Vabljeni k branju!
Cena na e-izvod za člane in članice sindikatov dejavnosti ZSSS je 2,3 evra, za nečlane in podjetja pa 10 evrov.
Svoj e-izvod si lahko zagotovite tukaj.
Kako naročiti Delavsko enotnost?
Bi Delavsko enotnost, glasilo ZSSS, rajši brali v tiskani obliki?
Naročiti je mogoče redne številke, tematske številke, oboje skupaj ali pa samo posamezno tematsko številko. Naročilnice je mogoče najti tukaj:
