2016: V Italiji se začnejo stavke

Leto 2016 je zaznamovalo začetek pojavljanja kolektivov delavcev za dostavo hrane v italijanskih mestih, ki so organizirali velike stavke. Prva se je zgodila v Torinu, kjer je približno 50 dostavljavcev, organiziranih kot Deliverance Project, ukrepalo proti platformi Foodora v nemški lasti, potem ko je podjetje spremenilo model plačila iz urnega v plačilo na dostavo. Stavka je vključevala množično odjavo iz aplikacije in postavljanje protestnih straž pred restavracijami.

Temu so hitro sledile stavke v Milanu prek Deliverance Milano in Riders’ Union Bologna, prav tako organizirane kot neformalni sindikati in s povezavami z organiziranjem dostavljavcev v drugih državah, na primer v Nemčiji. V primeru Riders’ Union Bologna je pozimi 2017 snežna nevihta pripeljala do tega, da so dostavljavci odložili kolesa ter organizirali stavke in proteste na ravni mestne občine, zahtevajoč zaščito za dostavljavce in občane v Bologni zaradi nevarnih delovnih pogojev.

To je pripeljalo do podpisa prostovoljnega sporazuma med dostavljavci, lokalno oblastjo Bologne in nekaterimi platformami za dostavo hrane. V sporazumu, imenovanem Carta dei diritti fondamentali del lavoro digitale nel contesto urbano (Listina temeljnih pravic digitalnega dela v urbanem okolju), so se zavezali k minimalnim pogojem za dostavljavce, zlasti glede zdravja in varnosti. Ta dejanja v severnoitalijanskih mestih so se razvila v usklajeno nacionalno gibanje, ki je pritiskalo na italijansko vlado, da ukrepa in se pogaja o kolektivni pogodbi. To je bilo delno uspešno z vzpostavitvijo vladnega sistema za zavarovanje dostavljavcev v primeru nesreč, čeprav je vzpostavitev sporazuma o »rumenem sindikatu« platformam omogočila poskus spodkopavanja gibanja dostavljavcev.