Do decembra letos ima Vlada Republike Slovenije čas, da v slovensko zakonodajo vključi evropsko direktivo o izboljšanju delovnih pogojev v platformnem delu. To se ni zgodilo le zaradi odločitve Evropske komisije, da je treba glede platformnega dela nekaj storiti, ampak je ta pot posejana z aktivnostmi številnih pogumnih posameznic in posameznikov, z delavskim bojem, s sodnimi postopki in z razkrivanjem kriminalnih praks spletnih platform.

Platformno delo se rado prodaja kot tehnološki dosežek, ki prek spletnih platform povezuje ponudnike s strankami. A na podlagi dvajsetletne zgodovine platformnega dela lahko zatrdimo, da ne gre za inovacijo dela, temveč za inovacijo izogibanja delavskim pravicam in odgovornosti.

Spletne platforme so zgradile poslovni model na prikritih delovnih razmerjih. Imeti odprt espe, kolo in pametni telefon z aplikacijo v lasti platforme, brez katere dela ni mogoče opraviti, te ne naredi podjetnika.

Delavec naj bi bil »samostojni partner«, v praksi pa mu algoritem dodeljuje naročila, določa plačilo in ga kaznuje za zamude in za zavrnjeno delo. Spletna platforma ima nadzor in dobiček, vsa tveganja – bolezen, poškodbe, stroške opreme in odsotnost socialne varnosti – pa preloži na pleča delavca oziroma delavke. Zato jih ne smemo obravnavati kot posebne »platformne delavce«, ampak kot delavce in delavke, ki delajo na platformi – z enakimi pravicami kot vsi drugi.

Direktiva je ključna, ker:

• uvaja zakonsko domnevo delovnega razmerja: če platforma deluje kot šef, daje navodila in nadzoruje, mora delavca oziroma delavko zaposliti. Dokazno breme je obrnjeno in na platformi je, da dokaže, da ni zaposlovalec.
• zaprte algoritme odpira razumevanju delavstva: Delavci in delavke morajo vedeti, kako se sprejemajo odločitve o njihovem delu in plačilu, ter imeti pravico do človeškega nadzora, ne pa da jih odpušča »črna skrinjica«.

Slovenija ima sedaj priložnost in dolžnost, da to nezakonito divjino, kjer si močnejši podreja šibkejšega, uredi. Ne gre le za dostavljavce in dostavljalke – gre za prihodnost dela. Če dovolimo erozijo pravic tukaj, se bo ta škodljiv model razširil povsod. Zato zahtevamo dosleden in ambiciozen prenos direktive v slovenski pravni red!