2009: Ustanovitev Uberja

Zagon spletne platforme Uber za naročanje prevozov označuje začetek platformnega gospodarstva, kot ga poznamo danes; pravimo mu tudi delo na zahtevo prek aplikacij. To je bil prvi primer, ko so delavci in delavke množično prodajali svoje delo na digitalni platformi, ki deluje v tako velikem obsegu.

Na prvi pogled je bila glavna razlika med Uberjem in tradicionalnimi taksi podjetji uporaba digitalne aplikacije. To je strankam olajšalo naročanje prevoza v primerjavi s telefonskim klicem, z Uberjevim zemljevidom pa so imele tudi večjo preglednost nad tem, kdaj bo voznik prispel. Stranke so lahko ocenjevale tudi voznikovo uspešnost, kar je povečalo njihovo moč nad voznikom.

Manj znano pa je, da se je Uber razlikoval tudi po brezobzirnem izločanju vseh delov taksi posla razen aplikacije. Avtomobil, zavarovanje in stroški goriva: vse to je odgovornost voznika, ki prejme odstotek vrednosti vsakega prevoza, medtem ko Uber vzame preostanek. Po tem poslovnem modelu voznik nosi tveganje pomanjkanja povpraševanja strank, naraščajočih stroškov ali težav z avtomobilom.

Uber je v taksi poslu hitro prevladal, ker je bil podprt s stotinami milijonov dolarjev tveganega kapitala globalnih vlagateljev. To je pomenilo, da kalifornijskemu podjetju ni bilo treba poslovati znotraj svojih zmožnosti: lahko je delovalo z izgubo, da bi z nižjimi cenami za stranke in višjimi plačami za voznike izrinilo tradicionalna taksi podjetja iz posla, dokler ni doseglo monopolnega položaja ter nato zvišalo cene in znižalo plače. Danes je naročilo Uberja pogosto dražje od rezervacije tradicionalnega taksija.

Uberjev model financiranja ga je naredil za podjetje z največjimi izgubami v zgodovini, ki je v prvih trinajstih letih izgubilo 33 milijard dolarjev, preden je leta 2023 končno ustvarilo dobiček. V tem času je podjetje postalo sinonim za izkoriščanje delavcev, agresivno lobiranje pri vladah in pripravljenost na kršenje lokalnih ter nacionalnih zakonov. Ko se v katerikoli panogi pojavi nova digitalna platforma za delo, to imenujejo »uberizacija« te panoge, kar kaže na to, kako daleč sega vpliv podjetja onkraj transportnih sektorjev, v katerih deluje.