V tem letu se v uredništvu Delavske enotnosti lotevamo usmerjene analize zelo aktualne teme – dolgožive družbe. Te imamo sicer vsi polna usta, v resnici pa nemalokrat sami izjavljamo in v drugih medijih spremljamo le delne resnice. Raziskali bomo kaj dolgoživa družba sploh je, kaj kažejo podatki in kam se obračajo številke in dejstva, kaj to pomeni za socialno državo in sisteme socialne varnosti, kot so pokojninski in zdravstveni sistem ter sistem dolgotrajne oskrbe. Kaj prinaša (ali pa odnaša) starajoči se družbi priseljevanje, vsem nam pa dodatne nujne ukrepe in priložnosti? Smo kot družba zaradi tega pod večjim pritiskom, kakšne težave ali tudi možnosti so pred nami? Kako se bomo z vsem tem spopadli? Bomo podlegli floskulam in paniki ali pa vendarle zmogli trezen premislek in ukrepanje v prid ljudi, ne le kapitala?
Svet ni črno-bel, zgodba o demografiji pa sploh ne. Dolgoživost je civilizacijska pridobitev. Dlje časa živimo, ker je napredovala medicina in skrb za najbolj ranljive. Otroci ob rojstvu ne umirajo več tako množično, kot so še tri, štiri generacije nazaj, pričakovana življenjska doba se z vsako generacijo viša. Živimo tudi vse bolje, država blaginje na našem koncu sveta deluje. Seveda je treba poudariti, da na našem koncu sveta. Marsikje po svetu ni tako, a svetovna populacija raste. Podatki so drugod drugačni, pričakovana življenjska doba pa tudi. Ste vedeli, da je recimo v Nigeriji povprečna starost prebivalstva 18 let? Veste, kolikšna je v Sloveniji?
Je določilo, da bomo zaradi daljše pričakovane življenjske dobe morali dalj časa ostati delovno aktivni, pravično? Ob novih spremembah pokojninsko-invalidske zakonodaje smo polemiko o tem poslušali neprestano. Manj pa je bilo opozoril, da se bo to lažje zgodilo, če in ko bodo tudi razmere na delovnih mestih take, da bomo v pokoj šli (vsaj približno) zdravi in vitalni. Predvsem pa vse bolj ugotavljamo, da bo vse to lažje, če se bomo med seboj upoštevali, spoštovali in sodelovali ne glede na starost, da ne bomo gojili »starizma« in »mladizma«, ampak solidarnost, in da bomo sprejeli strukturne spremembe na delovnih mestih z vidika starejših in drugih najbolj ranljivih skupin. Ena od tem, ki se je bomo lotili, bo tudi dolgoživa družba z vidika žensk. Vprašali se bomo tudi o prihodnosti oziroma o tem, kaj nas kot družbo časa v naslednjih desetletjih.
Seveda bomo iskali možnosti in priložnosti, ne le črnih scenarijev. Poslanstvo sindikalnega dela je vendarle graditi boljši, bolj vključujoč svet, v katerem živimo in delamo. Sindikalno delo je boj za več pravic in boljše pravice. Vljudno vabljeni k branju. Veseli pa bomo tudi vsakega vašega predloga, kako obravnavano temo narediti še bolj aktualno, članke pa bolj uporabne pri sindikalnem boju.
Uredništvo Delavske enotnosti
Rubriko sofinancira:
