Pogosto zastavljena vprašanja

Pripravili smo nabor naj bolj pogosto zastavljenih vprašanj, ki jih v zvezi s spremembami pokojninsko-invalidske zakonodaje. Odgovarja  Lučka Böhm, samostojna svetovalka ZSSS na področju zdravstva ter varnosti in zdravja pri delu in ena od pogajalcev ZSSS pri spremembah pokojninsko-invalidske zakonodaje. Vprašanja in odgovore sproti osvežujemo.

Zakaj je potrebna pokojninska reforma?

Minister za delo, ki jo je predlagal, opozarja, da Slovenijo v naslednjih desetletjih neizogibno čaka tako imenovani demografski prehod, ko bo lahko ogrožena finančna vzdržnost našega pokojninskega sistema zaradi naraščanja deleža prebivalstva, starejšega od 65 let. Reforma, ki se naj bi postopoma uveljavila v obdobju 2028 do 2035, naj bi s spremenjenimi upokojitvenimi pogoji zagotovila dovolj sredstev za pokojnine v času prehoda. Torej v obdobju, ko se bo upokojila ravno današnja aktivna generacija. Drug cilj reforme pa je tudi zvišanje pokojnin za generacije, upokojene po letu 2026.

Ali ZSSS zbira podpise za podporo volivk in volivcev zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O)?

Ne. Predsedstvo ZSSS je namreč na svoji 4. dopisni seji 1. aprilu 2025 potrdilo dogovor med Vlado RS in socialnimi partnerji o predlogu tega zakona. Statut ZSSS v 58. členu določa, da so sklepi na organih ZSSS sprejeti z večino glasov in v 52.a členu, da so člani organov ZSSS, funkcionarji ZSSS, zaposleni na ZSSS, funkcionarji sindikatov in zaposleni na sindikatih pri svojem delovanju zavezani ravnati v skladu z Etičnim kodeksom ZSSS. Etični kodeks pa določa, da sindikalna organiziranost temelji na načelu »združeni smo močnejši« in da zato poklicni, izvoljeni in imenovani sindikalisti nikoli ne delujejo v nasprotju s sprejetimi stališči in programom ZSSS. Dosežene sklepe skupnega sindikalnega organa so dolžni izvajati. Tudi tisti, ki so v postopku glasovali proti. Vodstvo ZSSS torej ne more in ne sme delovati v nasprotju z večinsko sprejetim sklepom predsedstva s 4. dopisne seje. Če se podpise za referendum zbira pod znamko ZSSS, gre za zlorabo.

Kakšne bi bile posledice morebitne referendumske zavrnitve aktualnih sprememb pokojninskega sistema?

Ker smo trenutno v času gospodarskega razcveta, gre za prvo reformo v samostojni Sloveniji, ki viša odmero pokojnin in viša solidarnostne zajamčene zneske. V primeru njene zavrnitve na referendumu, bi pokojninski sistem pač ostal enak kot do sedaj. Upokojitveni pogoji ter odmera in formula za usklajevanje pokojnin bi ostali enaki kot doslej. Pokojnine bi se tudi po letu 2026 odmerjale na enako nižjo raven. Ne bi se izboljšal položaj delavcev, ki so se prvič zaposlili zelo mladi in večino svoje pokojninske dobe opravljali težko fizično delo ter prejemali nizko plačo. Pred starostjo 60 let ne bi bilo namesto dosedanjih 1,36 odstotka na leto dvojne odmere po 3 odstotke za 41., 42. in 43. leto pokojninske dobe. Ne bi bilo višje odmere pokojnine na račun vojaškega roka. Odmera invalidskih in vdovskih pokojnin se ne bi povišala za 22 odstotkov oziroma za 14,3 odstotka. Upokojenci od novembra 2025 ne bi prejeli zimskega dodatka.

Tveganje, da slovenski pokojninski sistem ne bo vzdržen v času demografskega prehoda, bi se povečalo, kar bi ogrozilo socialno varnost današnje aktivne generacije, ki se bo upokojila ravno v času tega prehoda enkrat po letu 2040. Slovenija bi najverjetneje izgubila vsaj milijardo evrov iz evropskega mehanizma za odpornost in okrevanje, na katerih temeljijo današnji razvojni projekti Slovenije. In ne nazadnje bi naslednja slovenska vlada čez najpozneje dve leti pripravila novo pokojninsko reformo, saj demografskega prehoda po letu 2040 preprosto ni mogoče ignorirati. Zaradi letošnjih kritik, da je reforma, ki jo prinaša ZPIZ-2O, premila, ker ostaja 40 let pokojninske dobe dovolj za uveljavitev starostne pokojnine, je verjetno, da bi ta naslednja reforma to spremenila. Nato pa bi se dejanska upokojitvena starost dvignila za več let. Trenutno se namreč več kot 80 odstotkov ljudi upokoji pri starosti 62 let, ko jim uspe zbrati polnih 40 let pokojninske dobe. Starost ob upokojitvi bi se vsem tem pač zamaknila navzgor za toliko let, kot bi se podaljšala polna pokojninska doba.

Ali je res, da se s pokojninsko reformo poslabšuje položaj delavcev in delavk, ki so se prvič zaposlili zelo mladi in ves čas opravljali težko fizično delo ter prejemali nizko plačo?

Ne. Obratno je res. Najbolj se bi z novelo ZPIZ-2O izboljšal prav položaj teh delavcev. Upokojili se bi namreč lahko pri praktično isti starosti kot pred reformo, saj bi se lahko za znižanje upokojitvene starosti sklicevali na več olajšave na račun zavarovalne dobe pred 20. rojstnim dnevom in se še vedno upokojevali najprej pri starosti 58 let (moški) oziroma 57 let (ženske). Če jim ne bi zadoščala ta olajšava, bi se seveda lahko sklicevali tudi na olajšavi na otroke in na vojaški rok.

Ker bi se jim pokojnina odmerila od najnižje zajamčene pokojninske osnove nespremenjeno v višini 75 odstotkov povprečne plače, se njihova pokojninska osnova ne bi znižala niti za cent. Upravičeni pa bi bili do opazno višje odmere od te pokojninske osnove. Odmera za 40 let pokojninske dobe bi se namreč postopoma dvignila z 63,5 odstotka na 70 odstotkov. Ker se upokojijo pred starostjo 60 let, doslej niso bili upravičeni do dvojne odmere 3 odstotkov namesto 1,36 odstotka za 41.,  42. in 43. leto pokojninske dobe. Pred reformo bi za ta tri leta pokojninske dobe dobili zgolj 4,08 odstotka odmere. Po reformi bi bili upravičeni kar do dodatnih 9 odstotkov. In to že v letu 2026! Upravičeni bi bili tudi do dodatne višje odmere na račun otrok in vojaškega roka. Upokojili bi se torej lahko ob isti starosti kot pred reformo, upravičeni pa bi bili do opazno višje pokojnine.

Zakaj je predsedstvo ZSSS 1. aprila 2025 potrdilo dogovor med vlado in socialnimi partnerji o spremembah pokojninsko-invalidske zakonodaje?

To je prva pokojninska reforma v samostojni Sloveniji, ki prinaša višanje pokojnin in zajamčenih zneskov, ki so elementi solidarnosti v našem pokojninskem sistemu. Na pogajanjih od septembra 2024 do marca 2025 sta bila dosežena najpomembnejša pogajalska cilja predsedstva ZSSS: (prvič) 40 let pokojninske dobe še naprej zadošča za pravico do starostne pokojnine in (drugič) pravični upokojitveni pogoji za delavce, ki so se zaposlili kot najstniki ter praviloma opravljali težka fizična dela, ki povzročajo mišično-kostna obolenja. Najmanj še naslednje desetletje oziroma do naslednje reforme se bi torej v Sloveniji še vedno lahko ugodno upokojili na podlagi polnih 40 let pokojninske dobe z nespremenjenimi olajšavami na upokojitveno starost. Odmerjene pa nam bi bile opazno višje pokojnine.

Ali bi izenačitev prispevnih stopenj, o kateri se veliko govori, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavca ter delodajalca res prinesla tudi dvig pokojnin?

Ne, zvišanje delodajalske prispevne stopnje ne bi zagotovilo več sredstev za pokojnine, zgolj razbremenilo bi obveznost državnega proračuna, da pokrije primanjkljaj v pokojninski blagajni. Toda ZSSS se vseeno zavzema za izenačitev obeh prispevnih stopenj, ker bi bilo to pravično. Izenačitve tokrat ni bilo zaradi nasprotovanja delodajalskih združenj.

V kratkem bom dopolnil polnih 40 let pokojninske dobe. Kdaj lahko najprej uveljavim starostno pokojnino – pred in po reformi?

Do starostne pokojnine smo upravičeni, ko hkrati izpolnimo oba upokojitvena pogoja: dovolj dolgo upokojitveno dobo in odgovarjajočo upokojitveno starost. Najmlajši se lahko upokojimo, če nam uspe zbrati polnih 40 let pokojninske dobe. Pred reformo je to (če ni olajšav) najprej na svoj 60. rojstni dan. S sklicevanjem na olajšave na to starost pa se sme danes moški najprej upokojiti že najprej na svoj 58. rojstni dan oziroma ženske na svoj 57. rojstni dan. Če bo novela ZPIZ-2O obveljala, bi 40 let pokojninske dobe še vedno zadoščalo za upokojitev, a po letu 2028 bi se po 3 mesece na leto začela postopoma dvigovati potrebna upokojitvena starost s 60 na 62 let. Toda, ker bi ostale iste olajšave na račun otrok in vojaškega roka oziroma bi se celo podaljšala olajšava na račun zavarovalne dobe pred 20. rojstnim dnevom, se bi lahko tudi po reformi upokojevali pri isti znižani starosti 58 let (moški) oziroma 57 let (ženske). Olajšave na otroke znašajo 6 mesecev za 1 otroka, 16 mesecev za 2 otroka, 26 mesecev za 3 otroke, 36 mesecev za 4 otroke, 48 mesecev z 5 in več otrok. Olajšava za obvezni vojaški rok pa je dve tretjini njegovega trajanja.

Zaradi različnih razlogov mi nikoli ne bo uspelo zbrati polnih 40 let pokojninske dobe. Kdaj bi se smel starostno upokojiti pred in po reformi?

Do starostne pokojnine smo upravičeni, ko hkrati izpolnimo oba upokojitvena pogoja: dovolj dolgo upokojitveno dobo in odgovarjajočo upokojitveno starost. Za tiste, ki jim nikoli ne uspe zbrati polnih 40 let pokojninske dobe, že danes velja pet let višja upokojitvena starost: pred reformo 65 let oziroma 67 let po zaključenem prehodnem obdobju reforme. Šele od leta 2028 dalje bi se potrebna starost začela postopoma dvigovati po 3 mesece na leto. Na račun olajšav pa bi se tudi v tem primeru po reformi mogoče upokojiti nekaj let prej. Tisti, ki zberejo vsaj 38 let pokojninske dobe bi se s sklicevanjem na olajšavi za otroke in obvezni vojaški rok smeli še vedno upokojiti že najprej pri starosti 63 let. Olajšave na otroke znašajo 6 mesecev za 1 otroka, 16 mesecev za 2 otroka, 26 mesecev za 3 otroke, 36 mesecev za 4 otroke, 48 mesecev z 5 in več otrok. Olajšava za obvezni vojaški rok pa je dve tretjini njegovega trajanja.

Imam štiri otroke, vojaški rok pa sem služil 18 mesecev. Kako jih lahko izkoristim pri upokojitvi?

Dve možnosti imate. Otroke in vojaški rok je mogoče izkoristiti ali kot olajšavo na upokojitveno starost ali za višji odstotek odmere pokojnine. Vsakdo se bo pač odločal glede na svoje osebne okoliščine. Ker imate štiri otroke, lahko sicer nekatere od njih uveljavljate za olajšavo, druge pa pri zvišanju odmere pokojnine. Sedaj zakon dopušča, da se oba starša lahko dogovorita, kateri od njiju bo uveljavljal olajšavo na otroke, po reformi pa ima prednost mama oziroma tisti, ki je dejansko v prvem letu otroka večinoma uveljavljal nadomestilo iz naslova starševstva. Olajšave na upokojitveno starost za otroke znašajo 6 mesecev za enega otroka, 16 mesecev za 2 otroka, 26 mesecev za 3 otroke, 36 mesecev za 4 otroke, 48 mesecev z 5 in več otrok. Olajšava za obvezni vojaški rok pa je dve tretjini njegovega trajanja. Drugače je pri uveljavljanju višje odmere pokojnine. Po reformi ima sicer prednost mama, a bo mogoč sporazum med staršema, da zvišanje odstotka odmere uveljavlja oče. Oče sme višjo odmero na otroke uveljaviti tudi, če se upokoji prej kot mama. Pred reformo bi za štiri otroke dobil 4,08 odstotka, po ZPIZ-2O pa 6,4 odstotka dodatne odmere. Za 18 mesecev vojaškega roka pa bi bili upravičeni do dodatna 2 odstotka. Danes pa na služenje vojaškega roka še ni dodatne odmere.

Od česa je odvisen znesek starostne pokojnine – pred in po reformi?

Višina pokojnine naj bi odražala prispevke, ki smo jih med svojo celotno pokojninsko dobo odvajali od svoje vsakokratne bruto plače. Pokojnina je torej s prispevki prislužena pravica. Pred in po reformi se znesek pokojnine odmeri od dveh elementov: od pokojninske osnove in odstotka odmere, ki izraža dolžino pokojninske dobe ob upokojitvi. Oboje izraža vplačane prispevke. Podatki o pokojninski dobi in o vplačanih prispevkih za vsakega posameznika so zabeleženi v matični evidenci Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).  Svojo osebno matično evidenco si lahko na podlagi registracije s pomočjo digitalnega potrdila kadarkoli ogledate na spletni strani Moj e-ZPIZ. Pred upokojitvijo se zneski plač v osebni matični evidenci preračunajo na zadnje leto pred upokojitvijo. Na podlagi podatkov o plačanih prispevkih iz matične evidence se izračuna pokojninska osnova posameznika in določi odstotek odmere glede na dolžino pokojninske dobe.

Ali se bo res znesek pokojnine znižal zaradi daljšega obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove?

Pokojninska reforma je paket sprememb, kar pomeni, da je treba upoštevati učinek vseh sprememb in ne zgolj ene. Novela ZPIZ-2O dejansko prinaša po letu 2028 postopno daljšanje obračunskega obdobja za izračun pokojninske osnove na več kot dosedanjih 24 zaporednih najugodnejših let po vplačanih prispevkih. Po letu 2035 bi se naj namreč upoštevalo 40 let, od katerih pa bi se odštelo 5 najslabših let ter čas dijaškega in študentskega dela. Samo po sebi bi to res lahko znižalo pokojninsko osnovo in s tem seveda pokojnino. Toda, ker naj bi se istočasno višal odmerni odstotek od te pokojninske osnove, do znižanja pokojnin ne bi prišlo. Ravno obratno, pokojnine bi bile po reformi odmerjene v višjih zneskih kot pred reformo. Za leto pokojninske dobe naj bi po prehodnem obdobju postopoma na primer namesto 1,36 odstotka prejeli kar 1,6 odstotka odmere, za 40 let pa namesto 63,5 odstotka kar 70 odstotkov. Odmero pa si bi lahko dodatno povišali tudi na račun otrok in vojaškega roka ter na račun dvojne odmere (3 odstotki) za morebitno pokojninsko dobo, daljšo od 40 let.

Ali bi se z reformo zvišala odmera invalidskih pokojnin?

Da. Na račun več priznane prištete dobe se bi invalidske pokojnine in posledično tudi denarna nadomestila delovnim invalidom zvišala za 22 odstotkov. Dodatno bi se odmera denarnih nadomestil delovnim invalidom II. kategorije in za polovični delovni čas zvišala za celih 20 odstotkov. Za 9 odstotkov bi se zvišali tudi zneski zajamčene invalidske pokojnine, kar bi koristilo kar eni tretjini vseh invalidsko upokojenih. Novela ZPIZ-2O bi uzakonila tudi administrativno upokojitev dolgotrajno brezposelnih delovnih invalidov, ne glede na dopolnjeno dolžino pokojninske dobe že pri starosti 62 let. Vsega tega ne bo, če bo pokojninska reforma zavrnjena na referendumu.

Ali reforma prinaša zvišanje vdovskih in družinskih pokojnin?

Da, za 14,3 odstotka. Tega ne bo, če bo reforma zavrnjena na referendumu.

Kaj pa reforma prinaša glede dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja pri delodajalcu?

Delodajalci, ki imajo več kot 10 zaposlenih in še nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bi morali najpozneje v dveh letih opraviti kolektivno dogovarjanje z zaposlenimi glede njegove vzpostavitve in o rezultatu obvestiti inšpekcijo dela.

Ali drži, da bo realna vrednost pokojnin postopno padala, saj naj bi se formula za usklajevanje spremenila iz »60 odstotkov rasti plač + 40 odstotkov inflacije« v »20 odstotkov rasti plač + 80 odstotkov inflacije«, in sicer do leta 2045?

Res je, da naj bi se delež rasti plač v formuli za usklajevanje pokojnin postopoma nižal. Žal je namreč julija 2021 takratna slovenska vlada v pogodbi za črpanje sredstev EU za okrevanje in odpornost obljubila, da se bodo po reformi pokojnine postopoma usklajevale samo še 100-odstotno z inflacijo. Na pogajanjih smo skušali to vladno pogodbeno zavezo iz leta 2021 čim bolj omiliti. Dodatno so jo pozneje omilili tudi poslanci v državnem zboru pri glasovanju o noveli ZPIZ-2O. Prvih devet let bo veljala formula »50 odstotkov rasti plač in 50 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin«. Formula se naj bi začela opazneje spreminjati šele v nadaljevanju.

V noveli ZPIZ-2O pa bo po novem tudi zapisano, da se formula na ekonomsko-socialnem svetu obravnava najmanj vsakih 5 let in to bo priložnost za njeno izboljšanje. Izpogajana pa je bila tudi možnost za izjemne uskladitve pokojnin na predlog sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, v katerem so tudi predstavniki sindikalnih central. V ZPIZ-2 bo torej dovolj vzvodov za ugodnejše usklajevanje pokojnin. Izračuni pa sicer nakazujejo, da bo na primer nova pravica »zimski dodatek« v denarnici upokojencev nadomestila znižanje formule (150 evrov že novembra 2025 in nato postopoma na 250 evrov).