V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ugotavljamo, da se z družbenim razvojem, razvojem tehnologije, spremenjenim načinom opravljanja dela ter novimi oblikami dela vedno pogosteje prepletata zasebni in delovni čas. Meja med njima je vedno tanjša, pri tem pa delovni čas vedno pogosteje posega v čas, namenjen zasebnemu in družinskemu življenju.

Posebno težavo predstavlja razporeditev delovnega časa, saj so kršitve na tem področju težko dokazljive. Zato se zavzemamo, da bi se delovni čas urejal v okviru dialoga med sindikati in delodajalcem, ne pa z enostranskimi delodajalčevimi akti. Pri preprečevanju zlorab je treba dati večji poudarek vključitvi inšpektorata za delo ter kolektivnim delovnim sporom. Za učinkovito preprečevanje zlorab razporejanja delovnega časa usposabljamo tudi sindikalne zaupnike in zaupnice pri delodajalcih.

Specifičen problem predstavlja višek delovnih ur, ki je največkrat posledica začasne prerazporeditve delovnega časa. Velik problem predstavlja zlasti dejanska nezmožnost koriščenja viška delovnih ur, kar vpliva na kakovost delavčevega življenja, na intenzivnost njegovega dela ter na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zato zahtevamo dosledno spoštovanje ureditve delovnega časa, predvideno z zakonom in kolektivnimi pogodbami, ob hkratnem sprejetju ukrepov, ki zaposlenim omogočajo ustrezno koriščenje viška ur.

Zavzemamo se za jasno ločnico med zasebnim in delovnim časom, za dosledno upoštevanje določb glede počitkov in odmorov, pravice do odklopa ter za to, da delodajalci sprejmejo ukrepe, ki bodo preprečevali izgorevanje delavk in delavcev. Večja obremenjenost delavcev namreč vodi do povečanih možnosti poškodb pri delu, kar pa je z vidika zdravja in varstva pri delu nedopustno.