V okviru Sindikalne pogajalske akademije (SPA) je 28. januarja, med 10. in 13. uro v Ljubljani potekalo tretje usposabljanje z naslovom »Komunikacijska orodja za učinkovito sodelovanje in pogajanja«. Udeleženci so spoznali osnovne tehnike profesionalne komunikacije in aktivnega poslušanja, v drugem delu izobraževanja, ki bo potekalo marca, pa bodo pridobljena znanja preizkusili še v praksi. Delež vodstvenega v razmerju do preostalih udeležencev izobraževanja je znašal 42 odstotkov.

Usposabljanje namenjeno predsednikom sindikatov dejavnosti ter njihovim strokovnim sodelavcem ter strokovnim sodelavcem in vodstvu ZSSS, je predavatelj Timotej Strnad iz svetovalnega podjetja OK Consulting, začel s predstavitvijo osnovnih tehnik učinkovitega komuniciranja. Udeleženci so uvodoma predstavili v kakšnih situacijah se soočajo s težavami, predavatelj pa je njihove uvide komentiral in jih ovrednotil znotraj psihološkega in odnosnega polja. Posebej se je posvetil relacijskim mrežam med verbalno in neverbalno komunikacijo ter izpraševanju oblik izražanja, pri čemer se je kot težavno izpostavilo predvsem vprašanje kako povedati kar misliš in kako si razumljen oz. kako vzpostavljati različne meje pri čustvenih izbruhih sogovornikov.

Kot uporabna metoda za preprečevanje kratkih stikov v komunikaciji je bilo izpostavljeno preverjanje razumevanja pri sogovorniku s ponavljanjem izrečenega ter tehnik za regulacijo čustev, npr. premora med vprašanjem in odgovorom, globokega dihanja itn. Izpostavljena so bila tudi priporočila kako ne smemo komunicirati, npr. spletna komunikacija naj služi le za dogovarjanje srečanj v živo in ne za razčiščevanja osebnih zamer.

Jasnost in preciznost izražanja kot ključna elementa učinkovitega sporočanja

Drugi del izobraževanja je potekal v obliki predavanja in izmenjave izkušenj, pri čemer so udeleženci obravnavali primere komunikacijskih tehnik ter njihove pojavnosti v praksi. Predavatelj je izhajal iz temeljnih načel učinkovitega sporočanja, pri čemer je poudaril predvsem jasnost in preciznost izražanja, pomen profesionalnega tona govora ter nujnost zavedanja, da je tudi neverbalna komunikacija enakovreden del vsakega sporočila. Udeleženci so razpravljali o tem, kako izbira komunikacijskega kanala, časovni okvir in spoštovanje zasebnosti ter dostojanstva sogovornika vplivajo na uspešnost dialoga.

Posebna pozornost je bila namenjena prepoznavanju situacij, v katerih se sporočilo zaradi neustrezne oblike ali konteksta lahko popači, ter načinom, kako takšna tveganja zmanjšati. Udeleženci so skozi primere iz svojih delovnih okolij ugotavljali, da lahko že majhne prilagoditve v načinu podajanja informacij bistveno izboljšajo razumevanje in sodelovanje. Predavatelj je zato spodbujal premišljen pristop k vsaki komunikaciji – od priprave sporočila do preverjanja, ali je bilo razumljeno tako, kot je bilo mišljeno.

Profesionalna komunikacija kot »iskanje skupnega jezika«

Kot se je pokazalo v razpravi udeleženci komunikacijo najpogosteje povezujejo z usklajevanjem želja in potreb, pogajanji z delodajalci ter iskanjem »skupnega jezika«, ki omogoča usmerjanje pogovora k cilju. Kot posebej zahtevne so izpostavili situacije z zahtevnimi sogovorniki in agresivnejšimi oblikami komunikacije, pa tudi pasti elektronskega dopisovanja, kjer se zaradi odsotnosti neverbalnih znakov hitro pojavi komunikacijski razkorak.

Razprava se je dotaknila tudi vprašanja profesionalne poslovne komunikacije ter razmerja med psihološko bližino in formalno močjo v delovnih okoljih. Udeleženci so prepoznavali, da se blokade v komunikaciji pogosto pojavijo prav tam, kjer se prepletajo čustva, nejasne meje in različni interesi. Predavatelj je zato poudaril pomen postopnega grajenja občutka varnosti v dialogu ter razvijanja veščin regulacije čustev, ki omogočajo, da pogovor tudi v napetih okoliščinah ostane usmerjen k rešitvam in ne k osebnemu konfliktu.

Za učenje profesionalne komunikacije potrebne več prakse

Anketa je pokazala, da so udeleženci kot najbolj uporabne vsebine izpostavili predvsem osnove in tehnike učinkovite komunikacije, zlasti aktivno poslušanje, jasno strukturiranje sporočil, profesionalen ton govora ter boljše razumevanje sogovornika oziroma nasprotne strani. Pogosto so se pojavljali tudi poudarki o neverbalni komunikaciji in o tem, kako se v pogovorih ali pogajanjih izogniti napačnim interpretacijam in izboljšati sodelovanje.

Hkrati so udeleženci kot koristno dodano vrednost prepoznali primere v praksi na primerih in konkretna, neposredno uporabna pojasnila (npr. kako se odzivati v zahtevnih situacijah, kako postavljati vprašanja, kako umiriti pogovor in ohranjati konstruktiven okvir). Predlogi za izboljšave so bili večinoma usmerjeni v več časa za praktične vaje, več interaktivnosti, več konkretnih primerov ter po potrebi tudi daljšo izvedbo ali dodatni termin za poglobitev vsebin.

Pri predlogih za prihodnja izobraževanja so udeleženci najpogosteje predlagali nadaljevanje tem, povezanih s komunikacijo in pogajanji, pri čemer so izpostavili željo po vsebinah, kot so tehnike pogajanj, retorika in javni nastopi, asertivnost, vodenje konfliktnih situacij ter več praktičnih delavnic. Več predlogov je nakazovalo potrebo po sistematičnem nadaljevanju (več srečanj ali modulov), kar je bilo skladno s pričakovanjem, da se znanja utrjujejo skozi ponavljajočo prakso.

Miha Poredoš, koordinator izobraževanj