Izpostavljamo: 130. obletnica zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji

18. 10. 2019

Obvezno zdravstveno zavarovanje sodi med naše največje civilizacijske pridobitve, saj ob bolezni ali poškodbi na podlagi solidarnosti in vzajemnosti preprečuje zdrs posameznika in njegove družine v neobvladljivo revščino.

Je steber naše socialne države, ki se financira z delavskimi prispevki, in zato sindikati branimo košarico pravic kot del cene delavčevega dela. In ker je zdravstveno zavarovanje tako dragoceno, ga je, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, razvijala in nadgrajevala generacija za generacijo ne glede na to, da so se od njegove uvedbe na naših tleh zvrstile Avstro-Ogrska, Kraljevina Jugoslavija, SFR Jugoslavija in samostojna Republika Slovenija.

Pomembne obletnice je treba zaznamovati, da ozavestimo prehojeno pot. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je zato 9. oktobra na slavnostni prireditvi pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije obeležil 130. obletnico zdravstvenega zavarovanja na slovenskih tleh. Leta 1889 je bila namreč po zgledu Bismarckovega modela socialnega zavarovanja za delavce ustanovljena prva Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. Temeljila je na Državnem zakoniku za kraljevine in dežele, izdanem 6. aprila 1888. Osnovna ideja zakona je bila, da so stroški bolezni in poškodb delavca pri delu sestavni del stroškov dela, zato sta si jih dolžna v določenem razmerju deliti delodajalec in delojemalec. Do konca leta 1889 je bilo na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem ustanovljenih 65 okrajnih bolniških blagajn z okoli 15.000 zavarovanci, 23 obratnih blagajn z okoli 5500 zavarovanci, 11 zadružnih in ena društvena bolniška blagajna; zadružne in društvena so štele okoli 1600 zavarovancev.

Več sprememb

Bolniške blagajne so uspešno poslovale vse do propada avstro-ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne. Njihov namen je bilo zagotavljanje delavčevih socialnih pravic med boleznijo in pravice do zdravstvenih storitev. Med boleznijo so do najdlje 20 tednov dajale delavcem t. i. »bolnišnino« v višini 60 odstotkov običajne mezde. Zavarovanci so imeli pravico do zdravniške pomoči, zdravil, pa tudi do največ štirih tednov zdravljenja v bolnišnici. Vse porodnice so prav tako ves mesec po porodu dobivale t. i. »hranarino« v višini 60-odstotne povprečne mezde. Bolniška blagajna je tedaj izplačevala tudi pogrebnino pokojnikovim sorodnikom v višini 20-dnevne povprečne mezde.

Pomembna vloga sindikatov

Visoka obletnica je prava priložnost, da proslavimo tudi pomembno vlogo, ki jo v organih upravljanja ZZZS za izvajanje pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja od leta 1992 nosimo sindikati kot predstavniki interesa delavcev kot zavarovancev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zahtevamo optimalno izrabo prispevkov, ohranitev celovite košarice pravic do kakovostnega zdravljenja ter krajšanje čakalnih dob na zdravstvene storitve.

V mandatu 2017–2021 je v 27-članski skupščini ZZZS tudi 15 sindikalistov kot predstavnikov interesov aktivnih zavarovancev oziroma delavcev. Med njimi jih je šest tudi iz ZSSS: Lučka Böhm (predsednica skupščine), Andreja Poje (članica upravnega odbora ZZZS), Mojca Šumer Korman, Boris Frajnkovič, Anton Rozman in Irena Štamfelj. Sindikat upokojencev Slovenije pa zastopa upokojence kot zavarovance s svojo predstavnico Nevenko Lekše.

Na ravni območnih enot ZZZS pa interes delavcev zastopajo naslednji predstavniki ZSSS: Mojca Stropnik (Celje), Bojan Kramar (Koper), Danijela Mohorič in Romana Oman (Kranj), Ivica Sotolšek in Marjan Urbanč (Krško), Nina Štrajhar (Ljubljana), Edvard Kupčič (Maribor), Zdenka Bobovec (Murska Sobota), Ivica Gnezda Šuligoj (Nova Gorica), Igor Iljaš in Lucija Vidmar (Novo mesto) ter Lojze Raško (Ravne na Koroškem).

Do danes je zdravstveno zavarovanje v Sloveniji doživelo številne spremembe. Njihova najpomembnejša skupna značilnost je bila nenehna širitev kroga zavarovanih oseb na vse prebivalce, s čimer smo med letoma 1971 in 1980 v zavarovalno shemo končno solidarno vključili celotno prebivalstvo. Danes smo vsi prebivalci Slovenije obvezno in pod enakimi pogoji vključeni v zdravstveno zavarovanje, za kar od leta 1992 skrbi ZZZS. Sestava njegovih organov upravljanja še vedno odraža načelo, da si stroške zdravljenja delita delodajalec in delojemalec ter druge kategorije zavarovancev. Zdravstveno blagajno še vedno polnijo izključno prispevki delodajalcev in zavarovancev. Treba je posebej opozoriti, da se v nacionalno zdravstveno blagajno nateče daleč največ sredstev iz prispevkov, ki jih od svojih bruto plač vplačajo delavci in njihovi delodajalci. Delavska solidarnost je zato odločilna za zdravstveno in socialno varnost celotnega prebivalstva. Spoštujmo zato delavsko solidarnost, ki ni prazna beseda!

Lučka Böhm

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!