ZSSS ob 8. marcu opozarja: Skrivanje plač je velik problem

6. 3. 2020

Enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti je eno izmed temeljnih načel Evropske unije že več kot 60 let. Ne glede na to po vsej Evropi razlike v plačilu po spolu ostajajo realnost. Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, Evropska konfederacija sindikatov (Etuc) s kampanjo opozarja na ta problem in poziva k sprejetju direktive EU o preglednosti plač med spoloma. Temu pozivu se pridružujemo, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.

Ženske so po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostat) v letu 2017 v EU-28 v povprečju zaslužile za 16 odstotkov manj od moških, in to kljub primerljivi izobrazbi in delovnih izkušnjah. Primerjava po letih kaže, da plačna vrzel med spoloma na ravni EU vztraja na enaki ravni oziroma se le počasi zmanjšuje. V Sloveniji plačna vrzel znaša pol manj od evropskega povprečja, in sicer 8 odstotkov. Zaskrbljujoče pa je, da se plačna vrzel v Sloveniji v zadnjih letih najhitreje povečuje med vsemi državami članicami EU. V Sloveniji kljub relativno nizki plačni vrzeli in polni zaposlenosti žensk te v povprečju prejemajo kar 24 odstotkov nižje pokojnine od moških. Povprečje v EU-28 je 38 odstotkov. Starejše ženske se tako uvrščajo v družbeno skupino z največjim tveganjem za revščino in socialno izključenost. Če bi bile ženske plačane enako kot moški, bi se stopnja revščine med delovno aktivnimi ženskami prepolovila, 2,5 milijona otrok pa bi se potegnilo iz revščine, še ocenjujejo v EKS.

Preglednost plač je uresničljiva rešitev za zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma. Nekatere države članice so že naredile korake v to smer. V Etucu poudarjajo, da je čas, da EU sprejme evropsko direktivo o preglednosti plač.

  • Na Portugalskem so uzakonili obveznost delodajalcev, da zaposlenim oziroma delavskim predstavnikom poročajo o povprečnih plačah znotraj podjetja.
  • V Franciji zakonodaja socialne partnerje obvezuje, da enkrat letno v pogajanjih za plače razpravljajo tudi o višini plačne vrzeli med spoloma. V prvih treh letih uzakonjenja se je delež kolektivnih pogodb, ki obravnavajo plačno vrzel med spoloma, povečal s 3 na 10 odstotkov.
  • Na Danskem se je plačna vrzel med spoloma v tisoč podjetjih, ki so po zakonu zavezana poročati o plačah po spolu, zmanjšala za 7 odstotkov.

Ob mednarodnem dnevu žensk želimo vsem delavkam enake možnosti in priložnosti pri poklicnem delu in v zasebnem življenju.

ZSSS

V Etucu pozivajo k sprejetju nove direktive za preglednost plač med spoloma, ki naj bi vključevala:

  • obveznost delodajalca, da na zahtevo delavke ali delavca predloži informacije o plačilu (vključno s posameznimi sestavinami plačila) za posamezne zaposlene ali skupine zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti, vključno po spolu;
  • prepoved vnašanja določb o zaupnosti podatkov o plačah v pogodbe o zaposlitvi – delavci bi morali imeti pravico razpravljati in si deliti informacije o svojih plačah;
  • zahtevo po predložitvi kriterijev za vrednotenje delovnih mest z namenom zagotavljanja enakega plačila za delo enake vrednosti;
  • obveznost, da zaposlitveni oglasi vsebujejo informacijo o višini plačila;
  • obveznost delodajalcev, da letno poročajo o plačah po posameznih kategorijah zaposlenih ali delovnem mestu, vključno z vsemi sestavinami plač (dodatki, poslovna uspešnost ipd.), razčlenjeno po spolu, ter sprejmejo akcijski načrt za zagotavljanje enakega plačila;
  • preprečevanje delodajalcem, da se izogibajo zagotavljanju enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti z izgovorom o varstvu osebnih podatkov ali prevelikih administrativnih obremenitvah;
  • sankcije za delodajalce, ki ne sprejmejo ukrepov;
  • podporo temu, da enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti s pregledi plačil po spolu postane obvezni sestavni del kolektivnega dogovarjanja.

Irena Štamfelj

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti

Share