Kaj prinaša ukrep 80/90/100 ali o krajšem delovnem času delavca oziroma delavke pred upokojitvijo
1. 12. 2025
Letos sprejeta novela zakona o urejanju trga dela uvaja novo možnost dogovora o krajšem delovnem času delavca oziroma delavke pred upokojitvijo, in sicer tako imenovani ukrep 80/90/100. Ta bo začel veljati 1. januarja 2026.
Kaj pomeni omenjeni ukrep v praksi? V grobem tole: za starejše delavce in delavke, ki so dopolnil 58 let ali imajo 35 let pokojninske dobe, se ob soglasju delavca oziroma delavke in delodajalca dodaja možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, pri čemer bo njihova plača znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas, prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa bo imel plačane 100-odstotno, kot če bi delal polni delovni čas, da vključitev v ukrep ne bi vplivala na osnovo za odmero pokojnine.
Določeno je prehodno obdobje glede pogoja starosti: v letih 2026 in 2027 bo ukrep veljal za delavca oziroma delavko, ki tega leta dopolni starost 58 let, nato se pogoj starosti vsako leto zviša za tri mesece, dokler ne bo v letu 2035 znašal starost 60 let. Z ukrepom želijo na ministrstvu za delo starejšim delavkam in delavcem olajšati daljšo delovno aktivnost, kar ima pozitiven učinek na njihovo materialno blaginjo in na javne finance in sisteme socialne varnosti.
Da bi se ukrep dosledno izvajal, je določena absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela delavcu oziroma delavki, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom. Vključeni sta tudi varovalki, da delavec oziroma delavka pri istem delodajalcu ne sme opravljati dela na podlagi civilne pogodbe, in določba, da lahko delavec oziroma delavka izkoristi pravico do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.
Kakšen je postopek?
Predlog za spremembo pogodbe o zaposlitvi lahko, tako kot v vseh ostalih primerih, podata delavec ali pa delodajalec. Na predlog delavca se mora delodajalec odzvati, dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom v skladu s 67. b členom zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa bo sklenjen le v primeru, če bosta obe stranki s tem soglašali. Ne gre torej za pravico delavca oziroma delavke do dela s krajšim delovnim časom že na podlagi zakona (kot to velja pri uveljavljanju pravice do krajšega delovnega časa na podlagi na primer zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih), ampak za pravico predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom v skladu s tem členom.
Pogodbeni stranki se s spremembo pogodbe dogovorita o vseh bistvenih sestavinah, ki se spreminjajo. Med drugim določita višino osnovne plače (ki je torej v višini 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas), dogovorita pa se tudi o dolžini dnevnega/tedenskega delovnega časa (80 odstotkov polnega delovnega časa) in razporeditvi delovnega časa oziroma se lahko glede tega sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma na splošne akte delodajalca, kar ima podlago v sedmi alineji prvega odstavka 31. člena ZDR-1.
Delodajalec na podlagi dogovorjene spremembe izvede odjavo delavca oziroma delavke iz zavarovanja in ga prijavi v zavarovanje z novo zavarovalno podlago (122).
V primeru, da bi se delavec in delodajalec pozneje dogovorila za prenehanje dela s krajšim delovnim časom, delavec oziroma delavka nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji, kot so bili določeni preden sta sklenila dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi zaradi koriščenja ukrepa 80/90/100. Tudi v primeru predloga za prenehanje koriščenja ukrepa 80/90/100 je torej zahtevano soglasje obeh pogodbenih strank, z varstvenim namenom pa je izrecno določena omejitev dogovora o prenehanju dela s krajšim delovnim časom na način, da delavec oziroma delavka nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji pred dogovorjeno spremembo pogodbe o zaposlitvi.
Za omenjeni ukrep smo si odločilno prizadevali v ZSSS, zato pozivamo naše članice in člane, delavke in delavce, naj ga poskušajo pri delodajalcu uveljaviti, seveda tisti, ki to želijo. Res je sicer, da bi moral biti tak model pravica delavke oziroma delavca, ne pa stvar soglasja delodajalca, v vsakem primeru pa je to lahko naša naslednja sindikalna zahteva, obenem pa bo treba izvajanje instituta tako ali tako natančno spremljati in po potrebi zahtevati spremembe, da se ta ne bi izrodil v mrtvo črko na papirju.
Najpogostejša vprašanja in odgovori
Ali morata biti izpolnjena oba pogoja – dopolnjenih 60 let starosti in 35 let pokojninske dobe –, da lahko koristim ukrep?
Ne. Pogoja nista določena kumulativno, zato je dovolj, da je izpolnjen eden od obeh pogojev.
V letu 2026 bom dopolnil 57 let, dopolnjenih imam 30 let pokojninske dobe. Ali lahko koristim ta ukrep?
Ne. Ukrep v letu 2026 lahko koristi delavec, ki v letu 2026 dopolni 58 let. Enako velja za leto 2027. V nadaljnjih letih pa je do leta 2035 predvideno zviševanje starosti za 3 mesece. V letu 2035 bo tako starostni pogoj znašal 60 let.
Ali se z delavcem sklene nova pogodba o zaposliti ali aneks?
Sprememba pogodbe o zaposlitvi se dogovori z aneksom k pogodbi o zaposlitvi. Je pa potrebno v aneksu določiti vse bistvene sestavine, ki se glede na ukrep spreminjajo.
Na kakšen način in pod katerimi pogoji lahko delodajalec ali delavec prekine ali prekliče dogovor o krajšem delovnem času pred upokojitvijo?
Tudi v primeru, da delavec ali pa delodajalec predlagata spremembo pogodbe o zaposlitvi na način, da delavec ne bo več koristil ukrepa 80/90/100 in bo delal s polnim delovnim časom ter prejemal osnovno plačo za polni delovni čas, je potrebno soglasje obeh pogodbenih strank.
Ali lahko koristim ukrep, če delam krajši delovni čas zaradi invalidnosti?
Ne. Ukrep je namenjen delavcem, ki so zaposleni za polni delovni čas. ZDR-1 v 67. členu ureja t. i. posebni »part time«. V teh primerih gre za pravico delavca, da trajno ali začasno začne delati s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov, delodajalec pa je delavcu dolžan omogočiti takšno obliko dela. Gre torej za primere zaposlitve s krajšim delovnim časom, ki temeljijo na upravičenjih, ki jih dajejo delavcem predpisi s področja socialnih zavarovanj. V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZDR-1 ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas. Takšen delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa mu pripadajo tako kot delavcu, ki dela polni delovni čas, če ni z zakonom drugače določeno.
Ali lahko koriščenje ukrepa časovno omejimo?
Zakon ne predvideva omejitev v zvezi s trajanjem koriščenja ukrepa.
Kdo plača prispevke za socialna zavarovanja za razliko od 80 odstotkov, kolikor je delavčeva obveznost?
Prispevki za socialno varnost se obračunajo od osnovne plače delavca, kar v primeru ukrepa 80/90/100 predstavlja 90 odstotkov (in ne 80 odstotkov) zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas. Od navedene osnove delodajalec odvede prispevke na način kot v primeru siceršnje zaposlitve za polni delovni čas.
Ukrep pomeni delo 32 namesto 40 ur na teden. Ali je to en cel prost dan v delovnem tednu ali je lahko en dan v tednu delovna obveznost 8 ur in 4 dni v tednu 6 ur ali pa kako drugače in odvisno od dogovora z delodajalcem ?
Določitev dnevnega ali tedenskega delovnega časa in razporeditev delovnega časa je ena od bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi. Stranki se morata o navedenem dogovoriti oziroma se lahko glede tega sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Zakon ne določa natančneje na kakšen način se delovni čas razporedi v primeru koriščenja ukrepa 80/90/100, saj je razporeditev delovnega časa eden od elementov organiziranja delovnega procesa in torej v domeni delodajalca. Vsak posamezen delodajalec pa mora poleg narave in posebnosti dela upoštevati tudi zakonske obveznosti, ki zagotavljajo delavcem pravico do omejenega delovnega časa, odmorov in počitkov ter dodatno kolektivno dogovorjena pravila glede določanja in razporejanja delovnega časa.
Ali lahko koristim ukrep, če imam sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z dvema delodajalcema?
ZDR-1 daje možnost dogovora o krajšem delovnem času v času trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas – torej v primeru, ko ima delavec z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.
Kdo krije razliko v plači in kdo plača prispevke?
Osnovno plačo v višini 90 odstotkov zneska osnovne plače delavca oziroma delavke za polni delovni čas izplača delodajalec. Prav tako plača prispevke in davke od navedene osnove.
Kdo plača razliko v prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?
Skladno z določbo 158. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) se bo za ugotovitev pokojninske osnove plača, ki jo je delavec prejel po 67. b členu ZDR-1, preračunala na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas, ter se bo obdobje krajšega delovnega časa delavca pred upokojitvijo upoštevalo, kot da je delavec delal s polnim delovnim časom.
Kakšne so obveznosti delodajalca glede spremembe prijave v zavarovanje?
Delodajalec delavca odjavi iz socialnih zavarovanj in ga ponovno prijavi z zavarovalno podlago 122.
Ali se mi bo število dni letnega dopusta znižalo in ali bom imel nižji regres?
Delavec ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona. Navedeno pomeni, da ima delavec pravico do regresa za letni dopust v celotnem obsegu (peti odstavek 131. člena v povezavi s 67. členom ZDR-1).
ZDR-1 določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega, minimalno število letnega dopusta delavca pa je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Na takšen način se izenačuje dolžina dejanske odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta za delavce, ki imajo delovni čas razporejen na različno število dni v tednu, saj se letni dopust določa in izrablja v delovnih dnevih, kot dan letnega dopusta pa se šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Bistveno je torej, da se mora vsakemu delavcu neodvisno od razporeditve delovnih dni v tednu zagotoviti odsotnost zaradi letnega dopusta najmanj v obsegu štirih koledarskih tednov na leto. Minimalno trajanje štirih tednov se preračuna po številu delovnih dni v delovnem tednu, ki po razporedu delovnega časa velja za posameznega delavca. To pomeni, da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do minimalnega dopusta 20 dni, delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni, delavec, ki ima šestdnevni delovni teden pa 24 dni minimalnega letnega dopusta.
Ali lahko dogovorim uveljavitev ukrepa že takoj ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi?
Spremembo pogodbe o zaposlitvi zaradi koriščenja ukrepa 80/90/100 lahko delavec in delodajalec predlagata in dogovorita kadarkoli tekom trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas.
Vir: ministrstvo za delo
foto Miguel Á. Padriñán/Pexels
Nalagam ...