Proti slabim praksam Uberja

3. 6. 2025

Vztrajnost je menda lepa čednost, če pa prinaša več ugibanj in potencialne škode kot koristi, pušča slab priokus. Medtem ko je ameriška platformna družba Uber za organiziranje avtotaksi prevozov pred leti v času vlade Janeza Janše v Slovenijo poskušala priti pod svojimi pogoji in ji je takratna politika (neuspešno) poskušala ugoditi s spremembo zakonodaje, je zdaj spremenila taktiko in svoj prihod na trg zasnovala tako, da se prilagaja zakonodaji. Vse drugo, kar bo sledilo, je še predmet ugibanj.

»Avtotaksi prevozi se na podlagi Zakona o prevozih v cestnem prometu (Zpcp-2) izvajajo na podlagi licence in dovoljenja lokalne skupnosti. Zakon v 57. členu določa tudi obveznost uporabe taksimetra, ki je umerjen in nadzorovan. Pri tarifah je lahko določen maksimum, taksimeter in podatek o tarifi mora biti uporabniku ves čas viden. Vse to zagotavlja varnost in predvidljivost za uporabnika, kakršnikoli drugačni načini zaračunavanja potnikom pa niso v skladu z določili zakona,« pojasnjuje Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), ki mu zdaj nekateri poskušajo očitati nedoslednost, češ uprli ste se takrat, morali bi se še zdaj.

A zdaj so razmere drugačne, in čeprav je zgoraj citirano določilo zakona v nasprotju s siceršnjo politiko Uberja, se mu ta namerava ukloniti in ga spoštovati, zatrjujejo. Očitno jim je pomembno, da na trg sploh pridejo in na njem začnejo delovati, z zakoni pa bo že kako; če so poskušali njegove omejitve v preteklosti že sprostiti, se to morebiti lahko zgodi še kdaj.

SDPZ je skupaj s sindikatom taksistov, ki deluje v njegovem okviru, že takrat ostro nasprotoval spremembi zakonodaje v korist Uberju, kar je utemeljeval tudi z njihovo slabo prakso v drugih državah. Prihod Uberja je namreč povsod pomenil »pritisk na delovnopravni položaj izvajalcev storitve, hkrati pa dolgoročno (po izrinjenju konkurence z dampinškimi cenami) ni pomenil znižanja cene za uporabnike«, spomnijo še danes v SDPZ in dodajajo: »Naše stališče do Uberja ni nasprotovanje uporabi aplikacij za naročanje prevozov (ki so tudi sedaj pri nas uporabnikom na voljo), temveč je nasprotovanje slabim praksam Uberja, ki so v marsikateri državi povzročile odrivanje voznikov taksijev v odvisen položaj na socialnem robu in veliko število pravnih sporov z Uberjem, ki konstantno zanika vlogo delodajalca«.

Zakaj tako po tihem?

Nenavadno se javnosti zdi, da je prihod Uberja v Slovenijo, konkretneje le na širše območje Ljubljane, naznanilo kar ameriško veleposlaništvo, kjer je potekal tudi zagonski dogodek. A to je do neke mere razumljivo, saj ena od nalog takšnih predstavništev držav v drugi državi tudi je, da svojemu gospodarstvu odpira vrata na trge. Bolj skrbi dejstvo, da naše pristojno ministrstvo ni bolj jasno javno reagiralo. V SDPZ se sprašujejo, ali spet razmišljalo o spremembi zakonodaje, in dodajajo, da bi tej spremembi sindikat vsekakor nasprotoval. Če pa bo Uber deloval znotraj naše zakonodaje, bo deloval kot vse druge taksi službe, torej po mnenju SDPZ »realno gledano ni pričakovati boljših pogojev niti za voznike niti za uporabnike«.

Kot je ob zagonu delovanja Uberja v Sloveniji dejala direktorica Uberja za Slovenijo in Hrvaško Morena Šimatić, Uber na slovenski trg ne vstopa kot ponudnik prevozov, temveč kot »tehnološki partner licenciranim lokalnim voznikom taksijev«, in najavila, da bodo razširili svojo dejavnost tudi drugam, »če bo mesto videlo, da Uber pozitivno prispeva k mobilnosti in če bodo lokalni organi in partnerji še naprej podpirali« njihovo delo.

»Ko se zaziramo v prihodnost, sem prepričana, da bo Uberjeva prisotnost v Sloveniji prinesla obojestranske gospodarske koristi in ustvarila nove priložnosti za krepitev ameriško-slovenskega partnerstva,« je ob dogodku dejala začasna odpravnica poslov na veleposlaništvu ZDA v Sloveniji Melanie Arreaga.

Uber, ne hvala!

Završalo je tudi v državnem zboru, kjer je poslanec Levice dr. Matej Tašner Vatovec ob postavitvi poslanskega vprašanja dan pred začetkom delovanja Uberja pri nas pojasnil, zakaj njegova stranka nasprotuje prihodu Uberja v Slovenijo. »Poslovni model platformnega ponujanja prevozov, ki ga ima Uber, je zelo nevaren ne samo za socialno varnost voznikov in voznic, ki opravljajo taksi prevoze, ampak tudi za prometno varnost in navsezadnje tudi za davčno varnost naše države. Gre za načine, s katerimi skuša to podjetje izriniti ostale ponudnike s trga, kar lahko pravkar vidimo že v sosednji Hrvaški. Tedne in mesece se spopadajo z resnimi protesti glede socialnega dampinga,« je povedal in dodal, da bojazen ostaja tudi tokrat, čeprav zakonsko podprtega poskusa liberalizacije tega področja zdaj ni videti. Skrbijo tudi Uberjevi najavljeni zagonski ukrepi. To so »obljuba do 500 evrov dodatka za nove voznike in skorajda piramidna shemo, s katero skušajo novačiti trenutne imetnike licenc pri obstoječih taksi podjetjih, da se pridružijo njim,« je dejal poslanec in opozoril, da se nam kaj hitro »lahko zgodi, da bodo pridobili resen delež trga in seveda s tem ogrozili ostale taksi ponudnike.«

Več ugibanj in opozoril

Kaj se v resnici lahko zgodi, če na oblast spet pride kdo, ki bo zakonodajo prilagajal kapitalu in škodljivo posegel v pravno ureditev, je pomembno vprašanje. Takšno ravnanje lahko odpre Pandorino skrinjico rušenja pravne države, ki smo ji bili že priča tudi na drugih področjih in nikoli ni dobra izbira. Predsednik slovenske vlade Robert Golob je v državnem zboru zagotovil, da bo vlada strogo nadzirala delovanje in razvoj platforme v Sloveniji. Dodal je tudi, da razume zaskrbljenost glede delovanja platforme Uber, ki izhaja predvsem iz slabih izkušenj. Toda Uber po njegovih zagotovilih v Slovenijo prihaja pod enakimi pogoji, ki na državni in lokalni ravni že zdaj veljajo za taksi prevoze, pogojev, ki bi olajšali poslovanje, ni. Golob je ob tem poudaril, da razvoj digitalnih storitev prinaša novosti, ki se jim ni mogoče izogniti. »Lahko pa se jih usmeri na pravi način,« je dejal in napovedal, da bo država pozorno spremljala razvoj tega segmenta trga in izvajala strog nadzor nad delovanjem, še posebej na začetku, ko se bodo morala vzpostaviti jasna pravila.

»Računam, da bodo pristojna ministrstva preverjala licence za opravljanje storitev in obračunavanje prevozov. Mogoče se bo celo izkazalo, da bomo prav zaradi digitalizacije tega področja imeli razmere, ki bodo boljše kot danes, ko tudi na tem področju opažamo prekarizacijo in davčne utaje,« je umirjal žogico Golob in pristavil, da »ta digitalna platforma omogoča zelo dobre rešitve«. Izrazil je tudi upanje, da bo mogoče iz delovanja platforme potegniti najboljše tako za uporabnike kot zaposlene. Kako, ni povsem jasno.

Utrjevanje prekarizacije

Uber v Sloveniji, podobno kot drugod, ne bo zaposloval voznikov, temveč bo sodeloval s samozaposlenimi posamezniki ali podjetji, ki že imajo licenco za prevoz potnikov. Zainteresirani bodo morali imeti registriran espe (polni ali popoldanski), licenco za prevoze v notranjem prometu, dovoljenje Mestne občine Ljubljana ter vozilo s petimi sedeži in štirimi vrati, staro največ 15 let. Gre torej za sistem, v katerem je voznik sam odgovoren za vse poslovne obveznosti, od registracije podjetja in pridobivanja dovoljenj do vzdrževanja avtomobila.

Uber oglašuje prožnost in možnost dodatnega zaslužka, vendar praksa v tujini kaže ne ravno prijazno sliko, ki pomeni, da Uber zadrži zase 25 odstotkov in več zaslužka, da je ta »dinamičen« in povezan s pogoji, ki jih določa platforma. Vsi drugi stroški in odgovornosti ostajajo na espeju.

Da je takšno poslovanje nedopustno, nedostojno, prekarno, tudi nevarno ali celo kriminalno, smo leta 2021 slišali tudi iz sindikalnih vrst; SDPZ oz. sindikat taksistov je takrat javno podprl tudi Sindikat Mladi plus. Spomnimo, da je bil takrat marsikdo v sindikatu deležen podtikanj in groženj. Spomnimo tudi na to, da je Uber marsikje, kamor je prišel, po začetnih ugodnostih za voznike in potrošnike te kmalu močno sklestil. Marsikje pa so Uber tisti, ki so delali zanj, tudi tožili in tožbe dobili. Uber in podobne multinacionalke, ki se izgovarjajo, da so samo platforma za omogočanje izvajanja prevozov, so morale po sodni poti priznati, da so tudi delodajalci. Tudi v Sloveniji je vprašanje, ali bo Uber res prinesel povečanje konkurenčnosti in »dobrodošlo razbijanje sedanjih monopolov pri taksi prevozih«, kot je slišati njegove zagovornike. Taksistov je namreč v Sloveniji veliko in zaslužijo komaj za preživetje, čeprav delajo bistveno več kot osem ur na dan. Prekarnosti in kršitev v tej dejavnosti že sedaj ni malo. Poleg tega Uber in podobne družbe z izkoriščanjem ustvarjene dobičke izvažajo drugam, tudi v davčne oaze.

Zdaj Uber že vozi po naših cestah, pozorno bo treba spremljati, kam bo to zadeve pripeljalo.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v deseti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod desete letošnje redne številke (29. 5. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!