Zakaj ZSSS podpira spremembe pokojninsko-invalidske zakonodaje

20. 6. 2025

Delimo nekaj glavnih poudarkov iz predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (predlog novele ZPIZ-2O) oziroma iz t. i. pokojninske reforme, ki so jo socialni partnerji potrdili pred kratkim. Predsedstvo ZSSS je 1. aprila letos z večino glasov glasovalo za podpis dogovora o pokojninski reformi, zato ga je nekdanja predsednica ZSSS Lidija Jerkič 2. aprila javno podpisala skupaj s predsedniki šestih sindikalnih konfederacij, delodajalskih organizacij in ministrov. Predsedstvo je glasovalo za podpis, ker:

… je predlog novele ZPIZ-2O pokojninska reforma, ki naj slovenskemu pokojninskemu sistemu pravočasno zagotovi finančno  vzdržnost v desetletjih demografskega prehoda, ko bo število prebivalstva, starejšega od 65 let, naraslo z današnjih 20,2 odstotka na 31,3 odstotka:

  • rezultat pogajanj je sprejemljiv kompromis, ki delavcem ter delavkam in upokojencem ter upokojenkam zagotavlja glede na prihajajoče demografske spremembe pravičen in varen prehod ter finančno vzdržnost pokojninskega sistema in preprečuje njegov finančni zlom. Vsaka naslednja reforma bo za delavce manj ugodna od novele ZPIZ-2O,
  • zagotavlja dolgo in postopno prehodno obdobje 2028-2034 za generacije, ki so se izčrpale s težkim delom v preteklih desetletjih,
  • prehodna določba vsem, ki bodo do 31. 12. 2025 dopolnili upokojitvene pogoje po dosedanjem ZPIZ-2, pa bodo prostovoljno odložili datum upokojitve, zagotavlja, da se lahko kadarkoli tudi po uveljavitvi ZPIZ-2O upokojijo po dosedanjih pogojih,

… je predlog reformne novele ZPIZ-2O rezultat tripartitnega socialnega dialoga na nacionalni ravni, ki je potekal na 21 sejah pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta od 12. 9. 2024 do 23. 4. 2025

… je pogajalcem ZSSS uspelo uveljaviti večino pogajalskih izhodišč, ki jih je Predsedstvo ZSSS oblikovalo 12. 9. 2024.

  • Pogajalcem pa ni uspelo uveljaviti cilja, da se naj s ciljem družbene pravičnosti izenačita delodajalska in delojemalska prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, toda podpisani dogovor za čas po sprejetju novele ZPIZ-2O določa: »Vlada RS in socialni partnerji soglašajo, da se (po sprejemu zakona) pri odpiranju razprav o ukrepih na davčnem področju razpravlja o celotni javnofinančni sliki, vključno s spremembami na področju prispevnih stopenj tako delodajalcev kot delavcev. Vlada RS in socialni partnerji soglašajo, da se brez soglasja socialnih partnerjev ne spreminja nobena od prispevnih stopenj.«

… novela ZPIZ-2O prvič prinaša opazno zvišanje zneskov pokojnin jutrišnjih upokojencev:

  • pri odmeri pokojninske osnove se izloči 5 ali več najmanj ugodnih let in čas dijaškega in študentskega dela,
  • zaradi višje odmere od pokojninske osnove ne bo prišlo do zmanjšanja zneskov pokojnin kot posledice daljšega obračunskega obdobja,
  • 70 odstotkov odmere starostne pokojnine za 40 let pokojninske dobe namesto dosedanjih 63,5 odstotka,
  • Možni dodatni odmerni odstotki nad 70 odstotkov:
  1. do 2 odstotka za služenje obveznega vojaškega roka,
  2. do 4,8 odstotka za otroke,
  3. po 3 odstotke za 41., 42. in 43. leto pokojninske dobe (največ 9 odstotkov)
  4. postopna odprava malusov v primeru dokupa pokojninske dobe,
  5. spremembe davčne obravnave dokupa pokojninske dobe za delavca s strani delodajalca, ko predpisi s področja delovnih razmerij tak dokup obravnavajo kot enega od ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja,
  6. 22 odstotkov višje invalidske pokojnine na račun več prištete dobe:
  7. 50 odstotkov namesto 41 odstotkov najnižja možna odmera od najnižje pokojninske osnove (velja tudi za že upokojene),
  8. 50 odstotkov namesto 41 odstotkov najnižja možna odmera od lastne pokojninske osnove,
  9. vsaj 8 let brezposelni delovni invalidi se smejo upokojiti ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo že pri starosti 62 let z odmero najmanj 50 odstotkom,
  10. 20 odstotkov višja odmera nadomestil delovnim invalidom,
  11. 14,3 odstotka višje vdovske in družinske pokojnine.

… novela ZPIZ-2O zagotavlja industrijskim in storitvenim delavcem, ki so se zaposlili že kot najstniki in vso delovno dobo opravljali težka fizična dela ter so zato zbrali 40 let pokojninske dobe brez dokupa:

  • starostno pokojnino brez malusov,
  • olajšave na ciljno upokojitveno starost 62 let na račun otrok, obveznega vojaškega roka in zavarovalne dobe pred 20. rojstnim dnevom tako, da se lahko moški starostno upokoji že pri 58 letih in ženska pri 57 letih,
  • odmero pokojnine od najmanj 75 odstotkov povprečne plače (zajamčena pokojninska osnova),
  • izločitev iz lastne pokojninske osnove 5 najmanj ugodnih let ter čas dijaškega in študentskega dela,
  • 70 odstotkov odmere pokojnine za 40 let pokojninske dobe namesto dosedanjih 63,5 odstotkov.
  • 79 odstotkov odmere za 41., 42. in 43. leto pokojninske dobe namesto 67,58 odstotka kot doslej,
  • 6-urni namesto 8-urni delavnik po 58. letu starosti na podlagi prostovoljnega dogovora med delavcem in delodajalcem: delavec dela 80 odstotkov delovnega časa, prejema 90 odstotkov plače in 100 odstotkov prispevke za pokojninsko zavarovanje.

… novela ZPIZ-2O prinaša ugodnejše rešitve za tiste, ki jim ne bo uspelo zbrati 40 let pokojninske dobe:

  • dokler se bo upokojevala generacija, ki ji bo uspelo zbrati 40 let pokojninske dobe, bo starostna upokojitev pri ciljni starosti 67 let zelo redka,
  • upokojitev pri starosti 63 let v kombinaciji z 38 leti pokojninske dobe bo možnost za tiste, ki nikoli ne bodo zbrali 40 let pokojninske dobe, in sicer na račun olajšav za otroke in obveznega vojaškega roka ter doseženih 38 let pokojninske dobe.

… novela ZPIZ-2O prinaša ugodnejše rešitve za upokojence in upokojenke, že upokojene do 31. 12. 2025:

  • ohranjena je rast plač v formuli za usklajevanje pokojnin,
  • v obdobju 2026-2031 je formula za usklajevanje pokojnin 50 odstotkov rasti plač in 50 odstotkov rasti inflacije: ekonomsko-socialni svet (ESS) najmanj vsakih 5 let obravnava učinek formule na socialno varnost upokojencev, kar je lahko priložnost za drugačne rešitve; možnost izjemnih uskladitev pokojnin,
  • junija letni dodatek v petih dohodkovnih razredih, in sicer od 470 evrov do 160 evrov,
  • novembra zimski dodatek kot povsem nova pravica: 150 evrov v letu 2025 in 250 evrov v 2030 (postopen dvig),
  • spremembe zakonodaje s področja socialnega varstva, tako, da bo varstveni dodatek postal letna pravica, ki se podaljšuje po uradni dolžnosti (podobno, kot velja pri otroškem dodatku), in da bo za upokojenke/upokojence razbremenjen preverjanja možnosti preživljanja s strani polnoletnih otrok,
  • po sprejetju in dokončni potrditvi predloga ZPIZ-2O iskanje soglasnih rešitev o demografskem skladu in pridobivanju novih virov za zagotavljanje dodatnih prihodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

… dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje ostaja prostovoljno:

  • nič sprememb za obstoječe kolektivne pokojninske načrte,
  • delodajalci z več kot 10 zaposlenimi morajo najkasneje do 1. 1. 2028 izvesti posvetovanja z zaposlenimi o vzpostavitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja i o rezultatu posvetovanj obvestiti Inšpektorat RS za delo,
  • agencijski delavci so lahko vključeni v dodatno zavarovanje pri agenciji ali pri uporabniku,
  • ESS enkrat letno obravnava poročilo o razvoju dodatnega zavarovanja.

… glede poklicnega zavarovanja določa: 

  • v podpisanem dogovoru je zapisano: »Vlada RS do 31. 12. 2026 v soglasju s socialnimi partnerji sprejme Uredbo o merilih in kriterijih za določitev delovnih mest, za katere je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje. Pri tem bodo preučene tudi možnosti za čimprejšnje vključevanje poklicev s področja zdravstva in socialnega varstva ter možnosti uvedbe diferencirane dodane dobe in usklajevanja poklicnih pokojnin.«

Share