Kako do uveljavljanja pravic v sistemu dolgotrajne oskrbe?
11. 8. 2025
Po zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati januarja lani, so 1. julija prišli na vrsto za izvajanje dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba ter storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Prav tako smo 1. julija delavke in delavci (vključno samozaposlenimi in tistimi, ki opravljajo delo prek študentske napotnice), delodajalci, upokojenci, kmetje začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo bomo vsi zgoraj omenjeni solidarnostno zagotovili izvajanje novih pravic: dolgotrajne oskrbe na domu, dolgotrajne oskrbe v instituciji, oskrbovalca družinskega člana, e-oskrbe in storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter denarnega prejemka.
Pravica do oskrbovalca družinskega člana se je po zakonu o dolgotrajni oskrbi začela izvajati 1. januarja 2024, a se je zaradi zamud pri vzpostavitvi informacijskega sistema in tudi pri izdaji odločb začela izvajati z večmesečnim zamikom.
Druga ključna pravica, ki je stopila v veljavo s 1. julijem 2025, je pravica do dolgotrajne oskrbe na domu. Vendar se tudi ta še nekaj časa ne bo izvajala, v prvi vrsti zato, ker centri za socialno delo kot enotne vstopne točke še nimajo informacijskega sistema, da bi lahko izdajali odločbe. Prve odločbe naj bi po napovedih pristojnega ministrstva bile izdane septembra.
Na ZSSS smo prepričani – zavedajoč se vseh spremljajočih težav in zapletov, pa tudi strogih vstopnih pogojev v sistem in podobno –, da je pomembno, da smo po dolgih desetletjih sistem dolgotrajne oskrbe vendarle dobili, in sicer v obliki novega stebra socialnega zavarovanja. Gre namreč za sistem, ki je plod pomembnega medgeneracijskega sodelovanja in sobivanja, ki vodi v humano in precej bolj pravično družbo.
V nadaljevanju predstavljamo postopke za uveljavljanje pravic v sistemu dolgotrajne oskrbe ter odgovarjamo na nekaj najpogostejših vprašanj.
Kako deluje sistem dolgotrajne oskrbe?
Dolgotrajna oskrba je razdeljena na pet kategorij. Prva kategorija predvideva 20 ur oskrbe na teden, druga 40 ur, tretja 60 ur, četrta 80 ur in peta 110 ur. Če človek ni samostojen, če se denimo ne zmore umiti ali opraviti nekaterih osnovnih stvari, za kar potrebuje samo nekaj ur pomoči na teden, bo uvrščen v prvo kategorijo, če je povsem nepokreten, v peto. Uporabnik se, potem ko je uvrščen v kategorijo, lahko sam odloči, katero storitev dolgotrajne oskrbe bo uporabil. Pravica oskrbovalca družinskega člana je sicer na voljo samo za četrto in peto kategorijo, se pravi za tiste, ki potrebujejo največ podpore.
Podrobnejše informacije so dostopne na posebni spletni strani ministrstva za solidarno prihodnost.
Kdaj lahko začnem uveljavljati pravice?
- 1. januar 2024: izberem lahko oskrbovalca družinskega člana
Novi uporabniki lahko vlogo za oskrbovalca družinskega člana vložijo na pristojni vstopni točki na centru za socialno delo. Obstoječi upravičenci do družinskega pomočnika so pred koncem leta 2023 prejeli obvestilo o spremembi zakonodaje in obrazec soglasja za prevedbo v oskrbovalca družinskega člana.
- 1. julij 2025: izberem lahko dolgotrajno oskrbo na domu ter koristim storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrbo.
Splošna vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe in vloga za uveljavljanje pravice do e-oskrbe se lahko od 1. junija 2025 vložita na pristojni vstopni točki.
- 1. december 2025: izberem lahko dolgotrajno oskrbo v instituciji (na primer oskrbo v domu za starejše), dnevno oskrbo pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe ali denarni prejemek.
Vloga za uveljavljanje dolgotrajne oskrbe v instituciji se lahko od 1. novembra 2025 vloži na pristojnih vstopnih točkah (CSD).
Ne glede na to, da bodo odločbe izdane predvidoma v jeseni, vloge za uresničevanje pravic iz sistema dolgotrajne oskrbe lahko oddate že danes, oziroma čim prej.
Kakšne oblike dolgotrajne oskrbe bodo na voljo uporabnikom in kako se razlikujejo od pomoči na domu
Poleg oskrbovalca družinskega člana, se bo v kratkem začela izvajati dolgotrajna oskrba na domu. To je storitev, ki je podobna pomoči na domu. S tem dodatkom so v dolgotrajno oskrbo vključene tudi nekatere zdravstvene storitve in tako imenovane storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti – to so na primer storitve fizioterapije in delovne terapije, za katere uporabnikom ne bo treba več hoditi v ambulanto. Potem je tu še institucionalno varstvo oziroma domovi za starejše, in pa denarni prejemek za tiste, ki se ne bi odločili za katero od drugih pravic iz zakona. Ta bo, glede na kategorijo, v katero bodo uvrščeni, znašal od 89 do 491 evrov na mesec. Za tiste, ki ne bodo dosegali praga za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe ali jim dodeljene ure dolgotrajne oskrbe ne bodo zadostovale, bodo lahko komplementarno proti doplačilu koristili pomoč na domu.
Se te storitve izključujejo med seboj?
Upravičenci do oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajne oskrbe na domu ali institucionalnega varstva lahko hkrati uporabljajo tudi e-oskrbo in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitvami pomoči na domu, ki so doplačljive. Te stvari se ne izključujejo. Storitve dolgotrajne oskrbe pa se izključujejo z dodatkom za pomoč in postrežbo.
Kako se dolgotrajna oskrba razlikuje od osebne asistence?
Osebna asistenca je določena za skupino invalidnih oseb, ki potrebujejo podporo pri ohranjanju aktivnosti, ne samostojnosti. To pomeni, da lahko živijo aktivno, gredo v službo, na sprehod, se sestanejo s prijatelji in podobno. V osnovi gre torej za povsem drugo storitev. Obe, pomoč na domu in osebna asistenca, sta storitvi, ki se bosta nemoteno izvajali naprej. Ne moreš pa prejemati dolgotrajne oskrbe in osebne asistence hkrati.
Novi zakon decembra prinaša tudi spremembe za stanujoče v domovih za starejše. Bodo morali ti ponovno opraviti postopek evalvacije ali bo šlo za samodejen prehod v sistem dolgotrajne oskrbe?
Vsi, ki bodo 1. decembra stanovalci domov za starejše, bodo avtomatično prevedeni v kategorije dolgotrajne oskrbe glede na kategorije oskrbe, v katere so razvrščeni že danes. Za to bo potrebno samo njihovo soglasje, s tem pa bodo že v sistemu dolgotrajne oskrbe in prejemali nove položnice, na katerih bo zajeta samo cena nastanitve in prehrane. Lahko pa se bodo odločili, da ostanejo v sedanjem sistemu.
Ne glede na to, koliko ur dolgotrajne oskrbe jim pripada, bodo stanovalci v DSO plačevali samo nastanitev in prehrano. Vse ostalo bo krito iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Cena nastanitve in prehrane, ko gre za standardno oskrbo (to pomeni dvoposteljno sobo s souporabo kopalnice), ne bo presegla zneska minimalne zajamčene pokojnine za polno delovno dobo, ki zdaj znaša 781 evrov.
Kaj pa tisti stanovalci, ki ne živijo oziroma ne želijo živeti v večposteljni sobi?
Za dodaten prostorski del bo treba doplačati, vendar bo tudi za take vsa socialna in zdravstvena oskrba seveda krita iz zavarovanja.
Kakšen je postopek za uveljavljanje pravic?
Za pridobitev pravic je potrebno najprej oddati pisno vlogo na vstopno točko oz. CSD. Na podlagi vloge sledi obisk svetovalca za dolgotrajno oskrbo na domu, ki bo po pogovoru z vlagateljem in svojci ter na podlagi posebne ocenjevalne lestvice ugotovil koliko pomoči oseba potrebuje. Na podlagi tega bo ta uvrščena v eno izmed petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Sledi odločba CSD iz katere je razvidna kategorija dolgotrajne oskrbe in načrt priporočenih storitev. Z odločbo se oseba napoti k izbranemu izvajalcu dolgotrajne oskrbe s katerim bosta pripravila osebni načrt, ki bo vseboval njemu prilagojene storitve dolgotrajne oskrbe in kater bo izvajalec opravljal.
Foto Mila Jsme/Pexels
Za polno in čim hitrejše izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu
Nalagam ...