Ob dnevu dostojnega dela novo sindikalno opozorilo o neizpolnjenih vladnih obljubah

6. 10. 2025

V Sloveniji je še vedno preveč podplačanih delavk ter delavcev in primerov, ko delavske pravice niso spoštovane, ker njihovo delo ni cenjeno, smo ob 7. oktobru, svetovnem dnevu dostojnega dela, opozorili  ZSSS. Pri tem smo tiste, ki imajo v tej državi moč, spomnili na neuresničene obljube in jih pozvali k ukrepanju.

Kot je danes opozoril predsednik ZSSS Andrej Zorko, je bilo mogoče od aktualne vlade v predvolilnih nastopih slišati marsikatero obljubo o zmanjševanju prekarnosti in dvigu kakovosti delavskih življenj, a obljube niso bile izpolnjene.

Časa ni več veliko

»Mislim, da je prišlo obdobje, ko ni več časa za strategije. Zdaj je čas za konkretne ukrepe, ki bodo zmanjšali prekarnost ter revščino med zaposlenimi, mladimi in upokojenci, ki bodo zagotovili dostopna stanovanja mladim in predvsem pogoje za dostojno življenje,« je dejal sindikalist. Zaskrbljenost nad trenutnim stanjem v svetu dela so izrazili tudi v Sindikatu Mladi plus. Kljub nizki brezposelnosti zelo težko rečemo, da vsi delavci, ki so zaposleni oziroma delajo, opravljajo tudi dostojno delo, je med drugim opozorila predsednica sindikata Mojca Žerak. V skladu z definicijo Mednarodne organizacije dela dostojno delo namreč med drugim zagotavlja pošten in dostojen dohodek, ki omogoča več od osnovnega preživetja, namreč tudi varnost na delovnem mestu, socialno zaščito ter boljše možnosti za osebni razvoj in socialno vključevanje. Analiza, ki jo je letos avgusta opravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, pa je, kot je izpostavila sindikalistka, med drugim pokazala, da dve tretjini delavk in delavcev v Sloveniji prejemata nižjo plačo od povprečne.

Pomanjkljiv nadzor

Težavo predstavlja tudi izredno pomanjkljiv nadzor v svetu dela. Sindikat Mladi plus ugotavlja, da je ogromno delavk in delavcev nenehno podvrženih kršitvam svojih pravic. Žerak opozarja tudi na podvrženost mladih vedno večji prekarizaciji in na širitev tega pojava na starejše generacije. Kot izpostavljajo v sindikatu, se mladi prekarni delavci in delavke v praksi soočajo z neizplačevanjem honorarjev, regresa, kršitvami pravice do odmora in počitka. »Izredno zaskrbljujoče pa je, da je mnogo teh mladih delavcev v temu, čemur rečemo prikrito delovno razmerje. To pomeni, da bi po zakonodaji morali biti redno zaposleni, a so zaradi pomanjkljivega nadzora vseeno ujeti v prekarni obliki dela.«

Ministrstvo za delo se je se je sicer v preteklosti zavezalo, da bo do konca leta 2023 pripravilo celostno strategijo za odpravo prekarnosti, a tega ni storilo. Tudi pošiljanje dopisov, izvajanje protestnih akcij in drugih javnih pritiskov, za kar so poskrbeli pri Sindikatu Mladi plus, (še) ni obrodilo sadov.

Nujna implementacija direktive

V sindikatu so pristojne pozvali tudi k čim hitrejšemu začetku procesa implementacije evropske direktive o platformnem delu, a se tudi tu stvari prepočasi premikajo. Da mora biti prekarno delo izjema, v okviru katere je treba delavkam in delavcem zagotoviti vsaj osnovne pravice, ki jim bodo omogočile dostojno delo, pa je izpostavil izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja Matija Drmota.

Med drugim je dejal tudi. »Pričakujemo, da bo Slovenija pri implementaciji direktive o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu izkoristila priložnost, da pri vseh oblikah atipičnega dela naredi korak naprej in vzpostavi sistem, po katerem se bo vsako delo štelo za zaposlitev, razen če bo delodajalec transparentno izkazal odsotnost elementov delovnega razmerja.« Da je treba direktivo, ki jo mora Slovenija implementirati prihodnje leto, razširiti na vse oblike prekarnega dela, je opozoril tudi Andrej Zorko.

V sindikalnih vrstah so bili spet kritični tudi do inšpektorata za delo. Kot so že večkrat poudarili, je treba spremeniti način dela inšpektorjev, ki bi namesto napovedanih obiskov delodajalcev izvajali več nenapovedanih inšpekcijskih pregledov. »Če je za to potrebna zakonska podlaga, se lahko hitro sprejme. Če je volja, je tudi pot, da do tega pride. Premalo pa je, da imamo samo nekakšne enote za hitro odzivanje, ki se dandanes žal odzivajo izključno na podlagi medijskih poročil,« je še izpostavil Zorko.