ZSSS razmišlja: Varnost in zdravje delavk in delavcev v digitalni dobi

27. 10. 2025

Digitalna preobrazba delovnih mest je dejstvo, ki se mu ni mogoče izogniti. Tehnologija naj služi ljudem, zato je treba negovati pozitivne strani sprememb in hkrati varovati zdravje s preventivo. Ta je tudi bistvo zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na sploh. Tehnološki stres in celo strah pred tehnologijo, tehnofobija, nista zanemarljiva pojava. Digitalno delo prinaša tudi več sedenja in nadzora, motnje spanja in še kaj.

Povezanost človeka in tehnologije v vseh sferah našega dela in življenja danes ni več izbira. Zato moramo postati čim bolj prilagodljiva, proaktivna in odporna bitja, v delo s tehnologijo pa vpeljati vrednote človečnosti in načela varnega in zdravega dela.

Poglejmo dejstva: v digitalni dobi delamo po eni strani več oziroma se od nas več pričakuje, po drugi pa nam je delo lahko olajšano; vse več časa preživimo pred ekrani in sede; vse bolj smo izpostavljeni nadzoru in kibernetskim napadom; nismo vsi enako usposobljeni oziroma nekatere je digitalizacije celo strah, kar imenujemo digifobija. Hkrati pa tehnologija povezuje naš svet dela z zasebnostjo in smo zaradi nje vse bolj tudi pod stresom, tehnostresom, in to tudi v negativnem smislu. 

Tehnostres naš vsakdanji

Z izrazom tehnostres opisujemo negativne občutke, povezane z uporabo nove tehnologije, oziroma stres, ki ga doživljamo zaradi uporabe tehnologije, zaradi prenasičenosti z njo oziroma s številnimi negativnimi občutji, ki nas ob tem navdajajo.

Posledice tovrstnega stresa so med drugim izgorelost, manj energije, manjša motivacija, slabše zdravje, tesnoba, prekomerna utrujenost. Najnovejše raziskave kažejo, da vsi našteti dejavniki vplivajo na več kot polovico tistih, ki delajo s tehnologijo, nekateri dosegajo celo tri četrtine delavk in delavcev.

Zelo očiten dejavnik tehnostresa je tudi ta, da tehnologija s poklicno uporabo vdira tudi v naše zasebno življenje. Meje se brišejo in jih je težko jasno postaviti. Porušene so zaradi pričakovanj delodajalcev in tudi naših ravnanj.

Preobremenjenost in zasičenost postaneta kaj hitro posledica zahtev po stalnem spremljanju informacij, povečanega obsega dela in visokih pričakovanj (drugih do nas in naših lastnih). Nova »normala« postaja vse bolj naporna in se časovno vedno bolj razteza v vse pore našega življenja.

Eden od krivcev za tehnostres je tudi negotovost, ki jo prinaša vpeljava vedno novih tehnologij in s tem povezanih pričakovanj, predvsem vodstva delovnih organizacij. Pri tem lahko nastopi tudi eksistenčni strah oziroma občutek ogroženosti, da bi zaradi naših s tehnologijo povezanih omejenih znanj izgubili službo in s tem vir preživetja. Še posebej se to izraža v okoljih, kjer ni ustrezne podpore pri pridobivanju kompleksnih novih znanj in veščin, kjer ni razumevanja, da je za to potreben določen (za vsakega od nas drugačen) čas, predvsem pa tam, kjer vse to ni podprto z ustreznimi, pravočasnimi in prilagojenimi navodili, s podporo in pomočjo. Tehnološka kompleksnost in negotovost lahko povzročita, da se delavke in delavci počutijo frustrirane, tesnobne in nesamozavestne, ko se morajo spoprijeti s pogostimi spremembami in izzivi tehnologije.

Hibridno delo in delo na daljavo

V ne tako oddaljenem času pandemije covida-19 se je kot eden zaščitnih ukrepov razmahnilo delo na daljavo. Ko je nevarnost minila, je postalo oblika dela, ki prinaša večjo možnost usklajevanja dela in zasebnih obveznosti, kar je z vidika obvladovanja psihosocialnih tveganj za varno in zdravo delo vsekakor dobrodošlo.

A tudi tu slika prinaša več odtenkov prednosti in slabosti. Mnogi delodajalci so po pandemiji počasi začeli delo na daljavo omejevati, so delavke in delavci začeli ceniti predvsem tiste, ki jim to (še) omogočajo. Zanimivo, da je v sedanjih razmerah pomanjkanja kadrov praktično povsod to postalo konkurenčna prednost; delavke in delavci izbirajo takšna delovna okolja, kjer jim omogočajo delo na daljavo. Raziskave kažejo, da bi jih več kot polovica zamenjala službo, če bi imeli možnost opravljati delo na daljavo.

Druga skrajnost so delodajalci, pri katerih je mogoče delo opravljati pretežno ali izključno na daljavo. Zanje to pomeni znižanje stroškov zaradi nenajemanja poslovnih prostorov, za delavke in delavce pa odtujenost oziroma manjšo povezanost in s tem tudi slabšo zaščito njihovih pravic, ker je sindikalno delo oteženo. Ali to posameznik razume kot dodaten stres, pa je povezano s tem, ali pozna drugačno možnost dela.

So tudi delodajalci, ki delo na daljavo močno omejujejo. To je povezano z njihovim nezaupanjem, da bodo delavke in delavci delo opravljali enako zavzeto, kot če bi bili na delovnem mestu. Takšno razmišljanje in ravnanje delodajalcev pa je lahko zanje dodaten pritisk in vir stresa.

Poiščimo rešitve

Za spopadanje s tehnostresom je treba najti ustrezne, prilagojene rešitve, ki za seboj ne bodo puščale nikogar, predvsem pa ne najbolj ranljivih v našem delovnem okolju. Znanje in tehnična pomoč sta pri tem ključna. Kakovostna sprotna in pravočasna navodila ter ustrezno izobraževanje za uporabo novih tehnologij sta prva koraka. Pri tem pa je, tako pravijo izkušnje strokovnjakov, najbolj ustrezna pot skupinsko učenje o uporabi tehnologije.

Tehnična pomoč mora biti zagotovljena dovolj zgodaj in dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Pri njej morajo biti na voljo ustrezno usposobljeni sodelavci oziroma sodelavke.

Da pa bomo ves tehnološki napredek zares posvojili in ne razumeli kot pretirano vsiljeno izbiro, je prava pot spodbujanje k uporabi tehnologije in ne prisila vanjo. Novim uporabnikom in uporabnicam je treba zagotoviti čas in priložnost, da s to tehnologijo vadijo in se učijo na napakah. Motivacija je pri izogibanju strahu, stresu, celo jezi, zelo pomembna. Zato morajo tisti, ki novo tehnologijo uvajajo, vedeti, da je ključno, da uporabnice in uporabniki razumejo in sprejemajo pozitivne plati njene uporabe. Ustrezna komunikacija vodij je torej tudi na tem področju zelo pomembna.

Več plati stresa

Ni ves stres negativen. Tisti, ki je, pa je lahko povezan z marsičim: z neprimernimi odnosi, dolgimi delavniki, z zahtevnostjo dela, nadlegovanjem, prenasičenostjo … V Sloveniji smo pri obvladovanju stresa slabši od povprečja v EU, zgolj tretjina podjetij ima akcijski načrt za njegovo obvladovanje. Stalna dosegljivost, ki jo omogoča tehnologija, razmere še poslabšuje, saj se delo zajeda v naš prosti čas in nam onemogoča učinkovito regeneracijo.

Ni vse črno-belo

Negativni učinki pretiranega dela s tehnologijo oziroma poseganja tehnologije v življenje posameznic in posameznikov so različni. Širše v družbi in v delovnih organizacijah oziroma okoljih pa imajo tudi zelo oprijemljive ekonomske posledice. Zaradi stresa in izgorelosti se povečuje število in trajanje bolniških odsotnosti, povečujejo se stroški javnih zdravstvenih storitev, nižja je produktivnost. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu vse to Evropsko unijo stane kar 600 milijard evrov na leto.

Po drugi strani lahko tehnostres, če smo delavke in delavci opremljeni z ustreznimi tehnološkimi veščinami – in so ob tem naša delovna okolja in delovne naloge spodbudne tudi glede našega prostega časa in dobrega počutja – spodbuja pozitivne občutke in prek tega našo zavzetost. Vsak stres namreč ni nujno negativen; torej ni vse črno-belo v smislu, da bi imel tehnostres samo negativne vplive.

Dobro za vse

Zakonodaja nalaga delodajalcem, da morajo predvideti tveganja, jih oceniti in sprejeti ustrezne ukrepe, te nenehno dopolnjevati in preverjati njihovo ustreznost … Ob hitro spreminjajočih se in vedno novih tveganjih v digitalni dobi je hitro odzivanje na spremembe še bolj pomembno. Ustrezni pristopi imajo velike prednosti za zdravje in varnost ljudi, pa tudi za – in to delodajalce najbolj zanima – ekonomiko podjetja. Več zdravja in manj poškodb pomeni manj bolniških odsotnosti, večjo motivacijo zaposlenih in boljšo delovno klimo. Čeprav vsi preventivni ukrepi niso poceni, se vlaganje vanje »splača«. Že z manjšimi pravočasnimi intervencijami je mogoče doseči veliko, a te nemalokrat niso dovolj, nujni so sistemski ukrepi. Nujen je razmislek, v kaj vlagati in kakšen ukrep je potreben za vsako delo oziroma delovno mesto ter za delavko oziroma delavca. Kot se razlikujejo naša delovna mesta, se razlikujemo tudi mi kot posamezniki in posameznice. Prilagajanje ukrepov je tako bistveno, sicer so ti strel v prazno. Tudi v času digitalne preobrazbe.

Temna stran nas izziva

Raziskave tujih raziskovalcev so pokazale, da lahko tehnološka preobremenjenost, stalne zahteve in pričakovanja, povezana s tehnologijo, povzročijo, da se delavke in delavci počutimo preobremenjeni, izčrpani in raztreseni. Tehnološka kompleksnost in negotovost lahko povzročita, da se počutimo frustrirane, anksiozne in nesamozavestne, ko se moramo spoprijeti s pogostimi tehnološkimi spremembami in izzivi. Tehnološka negotovost lahko povzroči, da se delavke in delavci počutimo ogrožene, prestrašene in celo jezne, ko se nam zdi, da tehnologija nadomešča ali zmanjšuje naše spretnosti in delo na splošno. Zaradi pretirane uporabe tehnologije slabše spimo, kar zmanjšuje našo pripravljenost za delo, kognitivne sposobnosti, koncentracijo, energijo pri delu. Omembe vreden je tudi pojav digitalnega deloholizma, saj nam tehnologija omogoča, da smo ves čas povezani s svojim delom, da pri tem tudi močno pretiravamo, kar ima negativne dolgoročne učinke na naše zdravje, počutje in zadovoljstvo.

Omeniti kaže tudi uporabo in zlorabo digitalne tehnologije na delodajalski strani za večji oziroma pretiran nadzor našega dela, prisotnosti, zavzetosti in še česa, kar ne spada nujno v sfero dela, a hkrati delodajalcu omogoča vpogled v našo zasebnost ter briše meje med področjema dela in zasebnosti.

Dovoljeni in nedovoljeni nadzor

Delodajalec lahko zbira in obdeluje le toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno zaradi izpolnjevanja pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja in kolikor določa zakonodaja. Delavke in delavci imamo tudi na delovnem mestu pravico do zasebnosti, vsako zbiranje naših podatkov mora biti omejeno in ne sme biti izsiljeno. Za to je potrebna osebna privolitev. Poseg v našo zasebnost na delovnem mestu je dovoljen le, ko pride do kolizije s kako drugo ustavno pravico in ta v konkretnem primeru prevlada.

Nadzorovanje in kaznovanje

Mogočih oblik nadzorovanja delavk in delavcev prek digitalnih orodij je veliko. O platformnem delu, ki je skrajna oblika dela v tem pogledu, pišemo posebej. Tu omenimo čisto »običajne« službe v pisarnah in tovarnah ali pri storitvah, kjer imamo digitalno beleženje delovnega časa, podatke na strežnikih (serverjih) in v oblakih, službene prostore pod video kamerami, službene avtomobile s sledilniki, stalno povezane in dostopne službene pametne naprave ipd. Povsod tod mora biti beleženje in zbiranje podatkov o tem, kaj delamo, koliko, kje in kako, transparentno oziroma pregledno, z njim moramo biti vnaprej seznanjeni, podatki pa smejo biti dostopni le pooblaščenim osebam omejen čas in v obsegu, ki ne presega potreb dela in delovnih obveznosti.

Če smo neprestano pod nadzorom, smo tudi neprestano pod pritiskom. Posegi v našo avtonomijo in zasebnost, kar ni le kršitev, ampak je tudi dodaten vir stresa in negotovosti, zbujajo tudi strah, da ne bo kdo izvedel o nas česa, česar ne želimo in je naša čisto osebna zadeva oziroma osebna okoliščina, kot so na primer družinske razmere, zdravstveno stanje, spolna usmerjenost in podobno.

Dobro spati, dobro delati

Kot kažejo raziskave, spanje vpliva na vse fiziološke procese v našem telesu. Med spanjem se namreč sproža rastni hormon, ki ni pomemben le v zgodnji mladosti, ampak tudi pri starejših, saj skrbi za regeneracijo. Spanje pomaga pri predelavi stresnih položajev, pri izbrisu nepomembnih informacij in bolečih spominov.

Nočno spanje je eden ključnih temeljev zdravja. Je ena naših osnovnih bioloških potreb. In odrasli naj bi jo zagotavljali s sedmimi do osmimi urami spanja dnevno. Tako premalo kot preveč spanja vpliva na naše zdravje, pravijo strokovnjaki. Kakovosten nočni počitek vpliva na koncentracijo, razpoloženje, imunski sistem in celo zmanjšuje tveganje za kronične bolezni. Pretirana uporaba digitalnih tehnologij oziroma modrih zaslonov lahko moti naš spanec, ga skrajšuje in poslabšuje. Ker nas ekrani spremljajo praktično ves čas, je koristno iz prostora, kjer spimo, odstraniti vse naprave z modro svetlobo – ta nam čez dan pomaga spodbujati pozornost in energijo, v času, ko naj bi spali, pa moti naš cirkadiani ritem oziroma cikel spanja. Moti namreč nastajanje melatonina, hormona, ki uravnava bioritem, različne fiziološke procese, poleg spanja še krvni tlak, telesno temperaturo, doživljanje stresa ipd. Za dober spanec je pomembno tudi, da se čez dan dovolj izpostavljamo dnevni svetlobi, kar pa je v digitalno naravnanem svetu dodaten problem, saj veliko preveč časa preživljamo za zidovi, in to sede.

Starejši delavci in delavke v digitalni dobi

Staranje prebivalstva ter pričakovanja in zahteve, da bomo zaradi tega in pomanjkanja delovne sile delali dlje, prinašajo v času hitrih sprememb predvsem starejšim delavkam in delavcem nove izzive. Ohranjanje starejših v svetu dela ni lahka naloga, saj se ti v svojih delovnih okoljih pogosto soočajo s številnimi stereotipi, starizmi. Tako delodajalci kot mlajši delavci in delavke imajo pogosto o njih stereotipne predstave, povezane zlasti z njihovo sposobnostjo prilagajanja tehnološkim in organizacijskim spremembam ali glede njihove učinkovitosti, produktivnosti. Te predstave pa se nemalokrat izkažejo za lažne, zavajajoče in krivične. Znan je primer podjetja, v katerem so z analizo produktivnosti želeli upravičiti svoje odpuščanje (dražjih) starejših delavk in delavcev. Potem pa se jim je »argumentacija« sfižila, saj so podatki pokazali njihovo večjo produktivnost v primerjavi z njihovimi mlajšimi kolegi in kolegicami.

Starejši delavci in delavke zaradi stereotipnih obravnav pogosto niso deležni ustrezne obravnave. Delovno okolje (tudi digitalno) zanje ni prilagojeno, da bi jim omogočilo nadaljnje delo. Ti ukrepi pogosto niso zahtevni, niti dragi, zahtevajo pa nekaj razumevanja in dobre volje.

Ohranjanje starejših na delu bi moralo biti povezano z več dejavniki, tudi s krepitvijo njihovih digitalnih spretnosti, ki so vse bolj v ospredju. Pri tem je treba tudi zaradi potrebe po usklajevanju dela in zasebnosti krepiti hibridno delo in delo na daljavo, pravijo evropske sindikalne raziskave. Uvesti je treba ustrezne kadrovske prakse zaposlovanja in sodelovanja med generacijami, zagotavljati vseskozi varna in zdrava delovna mesta. Digitalna orodja so pri tem lahko v veliko pomoč, osebni pristop pa nujen.

Preprečevanje diskriminacije po starosti, zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer, ustrezna kadrovska politika in usposabljanje za digitalne veščine so torej ključ za ohranjanje starejših na delovnih mestih. Pri tem morajo svojo vlogo odigrati tudi sindikati, mimo katerih ne bi smel nobeden od omenjenih ukrepov.

Sedenje, nova pandemija

Kot opozarjajo strokovnjaki za varnost in zdravje pri delu, je vse več zdravstvenih težav delavk in delavcev povezanih s sedečim delom oziroma s pretirano sedečim načinom dela in življenja. To pa je spet povezano z digitalnim oziroma s tehnologijo podprtim delom.

Eno od pomembnih opozoril ostaja, da si moramo delo za zasloni prilagoditi tako, da to ne bo pretirano in preveč časa obremenjevalo našega telesa. Nepravilna drža, slabi stoli, neprimerne mize, neustrezno nastavljeni ekrani, obremenjujoče računalniške miške in drugi dejavniki dela za ekrani povzročajo mišično-kostne poškodbe in bolezni, zoževanje karpalnih kanalov, slabšajo vid ipd., opozarja ergonomija.

Ker tu ni prostora za vsa opozorila in napotila v zvezi s tem, naj ponovimo samo to, da je treba vsako delovno mesto urediti tako, da bosta na njem lahko vsak delavec oziroma delavka opravljala svoje delo s čim manj tveganji. Ta tveganja je treba ustrezno oceniti in na podlagi te ocene sprejeti ukrepe, ki bodo to varno in zdravo delo omogočali.

Dodajmo še, da je ključno pri tem, da sedeče delo kombiniramo tudi z gibanjem, s telovadbo, hojo ipd. Promocija zdravja je tudi v digitalnem svetu zelo pomembna. Moder delodajalec se tega zaveda in svojim zaposlenim omogoča ustrezne premore in počitke tudi ob delu s tehnologijami.

Vloga delavskih zaupnikov

Kakšna je pri zagotavljanju varnega in zdravega digitalnega dela vloga delavskih predstavnikov, smo že velikokrat pisali. Največjo ima vsekakor lahko delavski zaupnik (ali zaupnica) za varnost in zdravje pri delu. Dokazano je, da je ukrepov v okoljih, kjer je tak zaupnik izvoljen, več in so bolj usklajeni s potrebami delavk in delavcev. Podobno vlogo imajo tudi sveti delavcev. Sindikalna vloga je zlasti pri prepoznavanju potreb in njihovem reševanju s socialnim dialogom, v kolektivnih pogodbah oziroma dogovorih z delodajalcem. Sindikalistke in sindikalisti naj bodo tudi prva obrambna črta pred kršitvami s tega področja, zaupna oseba, na katero se delavec in delavka obrneta, ko občutita težave.

Mojca Matoz,
foto Markus Spiske/Unsplash

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!