Pogosto se premalo pohvalimo s svojimi dosežki, saj nas takoj čakajo novi izzivi – Intervju z novim izvršnim sekretarjem ZSSS Matijo Drmoto

7. 11. 2025

Matija Drmota je dolgoletni sodelavec in sopotnik ZSSS. Nekdaj je deloval kot pravnik na Osrednjeslovenski območni organizaciji ZSSS, potem je bil samostojni svetovalec ZSSS za pravno področje, pred kratkim pa je postal izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja. Ob tej priložnosti smo z njim opravili kratek pogovor.

Pogovarjali smo se o njegovih načrtih in ciljih v novi vlogi ter o drugih aktualnih zadevah, od zakonodajnih sprememb do tega, kaj čaka sindikalno gibanje v bližnji prihodnosti. Na septembrski seji predsedstva ZSSS, na kateri je bil imenovan za izvršnega sekretarja, je bilo o njem slišati sama pozitivna mnenja, saj je sindikalist z veliko začetnico, ne le odličen pravni strokovnjak, ampak dobro in učinkovito deluje tudi širše družbeno.

Pred kratkim si postal izvršni sekretar ZSSS za sistemska vprašanja. Kakšni so, če se izrazim v maniri športnega novinarja, zaenkrat občutki in kakšne načrte ter cilje si si zadal v zvezi s svojo novo funkcijo?
Občutki so pozitivni. Še vedno ostajam del ekipe ZSSS, sicer v drugačni funkciji, vendar je to ekipa, ki jo poznam in ki deluje odlično. S sodelavkami in sodelavci se poznamo že dalj časa, sodelujemo odlično in smo skupaj že marsikaj dosegli, zato ne dvomim o tem, da bomo dobro delo tudi nadaljevali. Seveda pa nova funkcija prinaša tudi novo odgovornost, ki se je zavedam in jo jemljem kot nov izziv. Naš cilj je izpolnjevanje programskih usmeritev ZSSS in izboljševanje socialnega in ekonomskega položaja članov in članic sindikata, delavk in delavcev, upokojencev in mladih ter na splošno izboljšanje kakovosti dela in življenja v Sloveniji. Ker delujemo na zelo širokem področju, je toliko bolj pomembna povezanost ekipe in pretok informacij med Zvezo, njenimi teritorialnimi organizacijami in sindikati dejavnosti. Izkušnje s terena, ki jih lahko prejmemo od članstva, pa tudi od naših sindikatov dejavnosti, njihovi predlogi in odzivi na različna vprašanja, so dragocen vir informacij za delo na sistemskem področju. Zato si želim okrepiti sodelovanje in stik med ZSSS, njenimi teritorialnimi oblikami in sindikati dejavnosti, in sicer prek posvetov, izmenjave informacij, pa tudi neformalnih stikov. Naše osnovno poslanstvo ostaja enako, pri čemer bomo morali sindikati slediti novim okoliščinam in trendom, se odzivati na predloge na različnih področjih in oblikovati svoje. Zato si želim tudi okrepitev strokovnih služb ZSSS.

Kaj te trenutno kot izvršnega sekretarja najbolj zaposluje?
Gotovo je v času tega pogovora najodmevnejša zadeva predlog za uzakonitev obvezne božičnice, glede katerega usklajevanja potekajo zelo intenzivno. Hkrati je aktualno vprašanje absentizma, ki bo potrebno širše sistemske obravnave, poleg tega tudi predlogi predpisov, ki predstavljajo del reforme zdravstva, ki še ni zaključena. Na mizi je tudi predlog sprememb na področju davčne obravnave, t. i. normiranih espejev. Poleg tega je to čas različnih zakonodajnih predlogov, ki jih vlagajo poslanci državnega zbora, na katere moramo biti pozorni in na katere se odzivamo, kot je na primer predlog o uvedbi enotnega izvedenskega organa na področju socialne varnosti, predlog študentskega espeja in podobno. Predvolilni čas terja veliko pozornosti, saj moramo poskusiti preprečiti sprejem ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na položaj delavcev, študentov ali upokojencev, hkrati pa je to vseeno lahko priložnost za uveljavitev določenih izboljšav.

Kaj pa se dogaja na področju implementacije različnih evropskih direktiv, na primer direktive o platformnem delu, in kakšna usoda čaka implementacijo direktive o minimalni plači?
Implementacijo direktiv EU v slovenski pravni sistem do sedaj na splošno ocenjujem kot zamujeno priložnost. Država direktive prepogosto implementira prepozno in v minimalnem obsegu, namesto da bi postopek implementacije uporabila za širše izboljšave. Na tem področju se bomo zato zavzemali za to, da bo besedilo direktiv zgolj osnova, na kateri lahko v okviru specifik slovenskega sistema razvijamo dolgoročne rešitve, ki bodo izboljšale položaj državljanov. Kar se tiče direktive o platformnem delu, po naših informacijah na ministrstvu za delo šele pripravljajo predlog zakona, s katerim bi jo implementirali. Na ZSSS smo v sodelovanju s Sindikatom Mladi plus in po posvetu s sindikati dejavnosti sprejeli izhodišča za implementacijo, s katerimi bi se lahko lotili širšega problema prekarnega opravljanja dela in navideznih delovnih razmerij v Sloveniji, zato v okviru implementacije pričakujemo tudi vključujoč in učinkovit socialni dialog.

Kar se tiče direktive o minimalni plači, bo precej odvisno od sodbe sodišča EU, ki presoja, ali je EU s sprejemom direktive presegla svoja pooblastila. Upamo, da bo sodišče direktivo potrdilo, ne glede na to pa se bomo zavzemali za sprejem ukrepov za spodbujanje socialnega dialoga v naši državi, saj je ta ključen za sistemsko urejanje tako na področju dela kot tudi na področju drugih politik, ki vplivajo na kakovost življenja v Sloveniji.

Kakšne bodo sicer glavne vsebinske prioritete ZSSS do novega rednega kongresa leta 2027? Na čem bo poudarek?
Prioritete ZSSS za preostanek mandata ostajajo zapisane v aktualnih programskih usmeritvah. Veliko nalog, ki smo si jih v njem zastavili, smo že izpolnili, vendar kljub temu ne počivamo na lovorikah. Obdobje do kongresa bo zaznamovano s predvolilnim in povolilnim časom, ki vsak prinašata svoje izzive. Kot rečeno, v času pred volitvami poteka intenzivno delo na področjih, ki jih vlada še želi zaključiti, hkrati pa se pojavljajo zakonodajni predlogi iz poslanskih skupin. Svojevrstno bo naše delo zaznamoval tudi povolilni čas, ko se bo sestavljala koalicija in koalicijska pogodba ter nova vlada, ki bo zastavila svoje prioritete. Temu moramo dodati še različne zahteve Evropske unije, lokalne in globalne trende. V teh okoliščinah bomo uveljavljali naše cilje na področju trga dela, na področju plačnega sistema, minimalne plače in plač na splošno, na področju problematike mladih, posebej na stabilnosti in kakovosti zaposlitve ter prekarizacije dela, na področju starejših in upokojencev ter varnosti in zdravja pri delu, pa tudi socialne politike in politik na področju razvoja gospodarstva, soupravljanja ter udeležbe delavk in delavcev pri dobičkih.

Boš v luči svoje nove funkcije uvedel tudi kakšne novosti oziroma spremembe pri strokovnem delu ZSSS?
Ker sem do sedaj opravljal delo na mestu strokovnega sodelavca, se tudi z novo funkcijo v prvi vrsti še vedno počutim kot del iste ekipe. Naše delo je bilo v preteklem obdobju po mojih izkušnjah zastavljeno dobro, saj je naša glavna prednost ravno v tem, da delujemo kot ekipa, kjer imamo lahko različne poglede, a vedno isti cilj. V osnovi se delovanje strokovne ekipe zato ne bo bistveno spreminjalo. V bližnji prihodnosti bi si želel okrepitve ekipe in tesnejšega sodelovanja s sodelavci v regijskih organizacijah ZSSS, da bi okrepili delo na sistemskem področju tudi z izkušnjami s terena. S sindikati dejavnosti pričakujem
okrepitev sodelovanja predvsem preko organiziranja posvetov ZSSS, kjer bomo lahko izmenjevali stališča in ideje, ki bodo podlaga za naše delo, poleg tega pa tudi prek medsebojnega informiranja o aktualnih zadevah. Vsekakor pa so in bodo moja vrata vedno odprta za vsakega sodelavca in vse sindikate dejavnosti.

V ZSSS smo sicer ves čas aktivni na številnih različnih področjih. Kateri naš dosežek iz zadnjega časa pa bi na primer izpostavil ob tej priložnosti?
V zadnjem obdobju smo bili po mojem mnenju precej uspešni, saj smo izboljšali položaj delavcev na številnih področjih. Pogosto se premalo pohvalimo s svojimi dosežki, saj nas takoj, ko zaključimo delo na enem področju, čakajo novi izzivi. Če pogledamo v bližnjo preteklost, pa se lahko pohvalimo na primer z izboljšavami na področju evidence delovnega časa, z novelo zakona o urejanju trga dela, ki prinaša izboljšanje nadomestil za brezposelnost, z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo osebno ocenjujem za dobro, s spremembami zakona o delovnih razmerjih, zakonodaje na področju dela tujcev, zakona o lastniški zadrugi delavcev, zakonodaje, ki se tiče zdravstvene reforme, in drugimi.

Poleg tega lahko izpostavimo še področje varnosti in zdravja pri delu, na primer pravilnik o ročnem premeščanju bremen, spremembe na področju spremljanja poklicnih bolezni, dela na vročini, pa tudi področje socialnih razmerij in enakih možnosti, kjer smo dosegli premike na področju osebne asistence in dolgotrajne oskrbe. Glede na to, da je naša ekipa relativno majhna, se lahko v zadnjem času pohvalimo s številnimi dosežki.

Nedavno so se zaključili jesenski terenski posveti ZSSS, na katerih smo po vsej Sloveniji zbrali skupaj del svojega članstva in z njim razpravljali o spremembah zakonodaje na področju trga dela, zdravstvenega zavarovanja ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja in še o marsičem drugem. Kakšni so tvoji vtisi in spoznanja s posvetov?
Prepričan sem, da so bili posveti koristni in informativni tako za naše članstvo kot tudi za vodstvo ZSSS in naše strokovne sodelavce. Pomembno je, da Zveza ohranja neposredni stik s člani in članicami, z njimi izmenja stališča in zbere neposredno njihove predloge. Kljub temu da so posveti potekali v času, ko so nekateri zbirali podporo referendumu proti pokojninski reformi, je razprava v večinskem delu potekala objektivno in konstruktivno, vsem udeležencem pa je bila dana možnost, da so se seznanili s celoto pokojninske reforme ter spremembami na področju trga dela. Na tej točki bi rad posebej izpostavil predstavitev sodelavke Lučke Böhm, ki je podala izčrpne informacije o razlogih za pokojninsko reformo in tem, kaj prinaša. Prepričan sem, da je njena predstavitev vsem prisotnim podala objektivno sliko, in to na karseda dostopen način. Tudi odzivi članstva so bili pozitivni, izmenjava mnenj je potekala v dobrem duhu in v ZSSS smo posvete zapustili z informacijami, ki bodo pomembne za naše nadaljnje delo. V tej luči bi se želel zahvaliti tudi vsem sodelavcem v regijskih organizacijah ZSSS, ki so srečanja pomagali organizirati, in vsem, ki so se jih udeležili. Pričakujem tudi, da bodo tovrstni posveti postali stalna praksa.

Kdaj se bomo torej v taki obliki vrnili na teren? Kako pomembna so po tvojem tovrstna sindikalna srečanja?
Ker gre pri teh srečanjih za precejšen organizacijski zalogaj, ki sodelujočim so delavcem vzame precej časa, jih po mojem mnenju lahko v takšni obliki pričakujemo morda dvakrat na leto, želel pa bi si, da postanejo stalna praksa. Že na nedavnih posvetih je praviloma zmanjkalo časa, da bi predstavili vse teme, ki smo jih želeli, tako da je materiala gotovo dovolj, težava je v času, ki je potreben za organizacijo in izvedbo, tako kar se tiče sodelavcev kot tudi udeležbe zaupnikov in članstva. Ne glede na to pa bomo na terenu prisotni tudi v drugačnih oblikah. Izvajamo na primer izobraževanja v okviru Sindikalne akademije
ZSSS in tudi informiranja v posameznih podjetjih, ko nas povabijo zaradi predstavitve določene tematike. Gotovo je stik s terenom in članstvom sindikatov zelo pomemben za naše delo, saj s tem dobimo občutek za težave, s katerimi se delavci in delavke dnevno srečujejo. Srečanja pa spodbujajo tudi najrazličnejše ideje in predloge o tem, kaj bi še bilo treba urediti v zakonodaji, ki so za naše delo še posebej dragoceni.

Po novem si tudi predstavnik sindikalne strani v upravnem odboru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kako bo videti tvoje delo tam in za kaj se boš zavzemal?
V upravnem odboru ZZZS bom predstavljal aktivne zavarovance in v prvi vrsti se bom zavzemal za ohranitev načela solidarnosti v okviru zdravstvenega zavarovanja, za ohranitev obsega, kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev. To so tudi za sindikalno članstvo najpomembnejša področja. Zdravstvo mora ostati dostopno, ne sme biti odvisno od dohodka posameznika, in vsak mora imeti pravico do dostojnega življenja tudi v času, ko zaradi zdravstvenih težav ne more opravljati dela. Menim, da nas v prihodnjem mandatu na organih ZZZS čaka zahtevno obdobje, predvsem z vidika obvladovanja stroškov zdravstvenega zavarovanja, ki ne sme iti na račun košarice pravic, pa tudi z vidika internega delovanja ZZZS in sodelovanja med njegovimi organi, ki mora izhajati iz skupnega imenovalca učinkovitega zagotavljanja zdravstvenih storitev, ki temelji na solidarnostnem sistemu.

Kakšni izzivi pa po tvojem mnenju čakajo sindikalno gibanje v Sloveniji – in v Evropi – v naslednjih letih oziroma v bližnji prihodnosti? Na kaj bo treba biti pozoren?
V naslednjih letih nas čakajo številni izzivi na različnih področjih. Omenim lahko digitalizacijo in umetno inteligenco ter uvajanje novih tehnologij na delovnih mestih, kar bo gotovo vplivalo na svet dela. Na tem področju bo treba zagotoviti pravično porazdelitev koristi novih tehnologij med delavce in delodajalce ter uporabo teh novosti tudi za izboljšanje kakovosti delovnih mest. Hkrati bo treba zagotoviti ustrezno vlogo sindikatov pri uvajanju novih tehnologij in zaščititi delavce pred avtomatiziranimi odločitvami in diskriminacijo. Sistemsko gledano bo v prihodnjih letih na delovanje držav po vsej Evropi vplivala njihova relativno visoka zadolženost, ki se čez leta še povečuje.

Obstaja resna nevarnost, da se bo čez čas dolg držav odrazil v višji inflaciji, zaradi česar se bo dohodek državljanov realno znižal. Hkrati je treba upoštevati nedavne zahteve po povečevanju obrambnih izdatkov in vedno večji pojav populističnih političnih strank v evropskem političnem prostoru, kar bo gotovo vplivalo tudi na politiko v Sloveniji. V tem kontekstu moramo biti pripravljeni na želje po racionalizaciji javnih izdatkov in delovanja državnega aparata v širšem pogledu. Gotovo so na tem področju mogoče številne izboljšave, ki lahko celo izboljšajo kakovost življenja v državi, vendar pa se bo treba upreti pritiskom, ki se bodo gotovo pojavili, na pravice iz socialnih blagajn, iz zdravstvenega zavarovanja, pokojnin, na pravice iz naslova brezposelnosti, invalidnosti in podobno. Na tem področju bomo morali zavarovati vzpostavljeno varnostno socialno mrežo in solidarnost, na kateri ta temelji. Na drugi strani se kratkoročno soočamo s pomanjkanjem delovne sile in prihodom tujih državljanov na trg dela, pogosto iz zelo oddaljenih držav, saj je »bazen« zahodnega Balkana že izčrpan. Gre za delavce, ki so bolj ranljivi in bolj izpostavljeni izkoriščanju, zato se bomo morali temu posebej posvetiti. Posebej je treba omeniti tudi nujnost izboljšav na področju inšpekcijskih nadzorov v Sloveniji, tako na področju delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter na področju zdravstva. Tu so izboljšave delovanja nadzornih institucij nujne, saj zgolj izboljšave zakonodaje niso dovolj, če njeno izvrševanje nima ustreznega nadzora.

Gregor Inkret

Delavska enotnost

Ta pogovor je bil najprej objavljen v devetnajsti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 83 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod devetnajste letošnje redne številke (6. 11. 2025) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!