Dobro je vedeti: Poenoteni režimi gibanja med bolniško odsotnostjo

30. 3. 2026

Z začetkom leta 2026 so začele veljati novosti na področju bolniških odsotnosti, ki jih uvaja Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ). Te prinašajo bolj jasna pravila glede ravnanja v času bolniške odsotnosti ter tudi posledice v primeru njihovega neupoštevanja.

Po novem so s pravilnikom uvedeni enotni režimi gibanja, ki določajo, kje se lahko zavarovanec giblje in katere aktivnosti lahko opravlja v času bolniške odsotnosti. Skupaj je določenih sedem režimov, od počitka na domu do dovoljenega gibanja, nege in izolacije. Posebej velja izpostaviti, da je odhod v tujino med bolniško odsotnostjo mogoč le z odobritvijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Režim gibanja določi zdravnik ob začetku bolniške odsotnosti oziroma ob morebitni spremembi zdravstvenega stanja. Zavarovanci navodila prejmejo po elektronski poti, prek portala zVEM ali neposredno pri zdravniku, delodajalci pa jih za zdaj pridobijo na zahtevo. V prihodnje je predvideno, da bodo navodila samodejno posredovana tako zavarovancem kot delodajalcem.

Predvideni režimi gibanja po novem so:

• Počitek na domu
• Počitek na domu z nujnimi izhodi v kraju prebivališča
• Dovoljeno gibanje v kraju prebivališča
• Dovoljeno gibanje v kraju in izven kraja prebivališča
• Nega
• Izolacija
• Odhod v tujino – odobri le ZZZS

Režim gibanja se določi ob začetku začasne zadržanosti od dela in ob morebitni spremembi navodil o ravnanju. Režim gibanja opredeli zdravnik, ki odloča o začasni zadržanosti od dela. To je lahko osebni zdravnik ali imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija.

Pravilnik mora sicer še sprejeti skupščina ZZZS. Predvidoma bi se naj to zgodilo v torek, 31. 3. 2026, kar pomeni, da bi se naj novi režim pričel uporabljati že aprila.

Pomembno je poudariti, da je bolniška odsotnost namenjena zdravljenju in čim hitrejši vrnitvi na delo, zato je spoštovanje navodil zdravnika in določenega režima gibanja obvezno. V primeru kršitev so predvidene tudi sankcije. Ob prvi kršitvi se ta evidentira, ob ponovni kršitvi v obdobju petih let pa lahko pride do odvzema pravice do nadomestila plače. Če zavarovanec v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo, pa pravico do nadomestila izgubi že od dneva kršitve dalje oz. izgubo neto nadomestila plače od dneva kršitve do konca bolniškega staleža (največ 30 dni).

Režime gibanja je pripravil ZZZS v sodelovanju z Razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino, Združenjem zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu ter Odborom za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Še več informacij pa je mogoče najti v grafiki, ki so jo pripravili pri ZZZS:

foto Polina Tankilevitch/Pexels

Še niste članica oziroma član sindikata?

Preberite razloge za včlanitev, izberite svoj sindikat in se včlanite!